»Tisti, ki se volitev bojijo, bodo na vse načine poskušali podaljšati vmesni čas,« je v komentarju z naslovom »Zakaj se bojijo volitev?«, ki ga je objavil na spletni strani SDS, zapisal Janša, po izglasovani nezaupnici pa poudaril, da je to pomemben korak k iskanju rešitev za prihodnji razvoj države, ki pa mora biti drugačen, kot je bil v zadnjih treh letih. Odziv finančnih trgov in padec bonitetnih ocen ga takrat nista zanimala, zdaj, ko bi lahko poslanci spet glasovali o zaupnici vladi, pa so se položaji na politični šahovnici čez noč zamenjali: namesto da bi v ospredje postavili iskanje rešitev za prihodnji razvoj države, ki ga narekujejo poročilo protikorupcijske komisije in protesti, so predstavniki Janševe vlade začeli strašiti državljane, da bi s takojšnim padcem vlade še bolj zabredli v krizo, saj bi s tem ogrozili nekatere projekte, ki so si jih zastavili ob nastopu mandata.

Kakršna koli politična destabilizacija, ki lahko nastopi tudi ob obstoječi vladi in ne samo ob njeni zamenjavi oziroma ob pričakovanju izrednih volitev, je lahko po mnenju ekonomista dr. Bogomirja Kovača na kratek rok problematična za državo. »Ampak najbolj problematično je tisto, kar smo do zdaj imeli. Popolno politično destabilizacijo je namreč povzročila trenutna vladna politika. V enem letu smo nesporno pokazali, da se razen pokojninske reforme niti ena od možnih dobrih rešitev ni uresničila in da je oportunitetni strošek Janševe vlade izguba enega oziroma enega in pol odstotka BDP,« je oster Kovač, ki ob tem navaja predvsem projekta »slaba banka« in »državni holding«. Če bi bila Janševi vladi izglasovana nezaupnica, bi moral državni zbor v prehodnem obdobju po njegovem mnenju oba projekta ustaviti in ju postaviti na novo. »Dejstvo je, da sta oba pristopa iz strokovnega vidika problematična. Če pa zraven dodamo še to, kar je najšibkejša stran, da bo njuno vodenje, upravljanje in strateško usmerjanje povezano z določenimi političnimi interesi, kar lahko opazimo že zdaj, je to samo dokaz, da projekta nista dobra,« je jasen profesor z ljubljanske ekonomske fakultete.

Da morebitni padec vlade ne bi ogrozil holdinga in slabe banke oziroma posledično celotne države, temveč je prej priložnost, da se razčistijo nerešena vprašanja pri obeh, meni tudi nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. Nekoliko več problemov bi sicer po njenem mnenju nastalo pri slabi banki, kjer je treba nekatera odprta vprašanja rešiti z zakonskimi oziroma podzakonskimi predpisi. »Toda če bi bila volja vseh akterjev, bi bilo mogoče izpeljati tudi te stvari ali pa jih vsaj razčistiti,« ocenjuje.

Pritrjuje ji profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Erik Kerševan. »Če sta projekta nujna, še posebej pa, če so v že sprejetih zakonih o slabi banki in o državnem holdingu določeni zakonski roki za izvršitev določenih opravil, lahko postopke nadaljuje tudi vlada, ki opravlja le tekoče naloge,« je pojasnil. Če bi namreč izmed vseh možnosti, ki so na voljo, res prišlo do padca vlade in nato do predčasnih volitev (kar tudi ni nujna posledica prenehanja funkcije vlade), bi vlada do imenovanja nove ministrske ekipe lahko opravljala samo tekoče posle. Ta pojem se je po besedah dr. Kerševana doslej razlagal precej široko, in sicer da vlada lahko dela kar koli, kar je nujno in koristno za delovanje države, vendar pa naj ne bi začenjala dolgoročnejših projektov in tudi ne opravljala pomembnejših imenovanj, če to ni nujno za izvajanje državnih funkcij.

Takšno pojmovanje je po mnenju Kamnarjeve tako široko, da omogoča tudi normalno izvrševanje proračuna. Prav to, da je proračun za leto 2013 sprejet in ga je torej mogoče izvajati v okviru danih zakonskih pooblastil, je po njeni oceni izjemno pomembno za delovanje države tudi v času vladne krize. Bi pa lahko nastal problem pri zagotavljanju zadostnih sredstev za izvajanje proračuna. »Vladnega programa zadolževanja ne poznam, glede Težav ne bi smelo biti niti pri sprejemanju nove delovnopravne zakonodaje. Priprava reforme sicer običajno ni delo vlade, ki opravlja tekoče posle, ker pa je predlog reforme trga dela že vložen v parlamentarno proceduro in naj bi bilo njegovo sprejetje zaradi slabe ekonomske situacije v državi nujno, Kerševan ne vidi ovir niti za nadaljevanje tretjega velikega projekta Janševe vlade. »Vladna kriza pomeni izjemne okoliščine, v katerih mora država kar se da dobro delovati. Upam, da smo dosegli potrebno demokratično zrelost, da se pri nujnih projektih, ki jih je treba izvesti, najde neko politično soglasje tudi v času, ko vlada opravlja tekoče posle,« je opozoril, da je bolj ali manj normalno delovanje države v času vladne krize odvisno tudi od vedenja političnih akterjev.

Kljub dosedanji uredniški politiki, ki je še posebej prišla do izraza v času Pahorjeve vlade, ko je namesto predsednika vlade v oddajah nastopal podpredsednik SD, je to nocoj SDS onemogočeno.