I Am Morbid Lj 1.6.2017

Ne bi želel škodovati organizatorjem, spoštujem, da organizirajo prireditve z ekstremno glasbo, ampak vseeno bi rad na glas izrazil nekaj dvomov o tem projektu.

Itak dolgoletni privrženec ansambla, po moje sem jih prvič slišal nekje 1990 ali pa 1991 (Prezelj?), meni se zdi, da se je nekaj govorilo os kupnem nastopu s Sadus v Ljubljani takrat… začutil pa sem jih pozimi 1992 in od takrat ostajam njihov privrženec. Vsi albumi so vrhunski. Ne bom pozabil, kako smo čakali, da pride 1993 Covenant v Drek Dreka. To je bil tudi eden zadnjih death metal albumov. Leta 1994 je bilo z death metalom za moje pojme nepreklicno konec, vsaj z death metalom z nekim prvinskim pridihom. Tudi Domination je bil drugačen, sicer absolutno vrhunski album. In točno v to obdobje naj bi David in ekipa zapeljali koncert.

Ampak kaj pa vem, ne vem, če bo isti feeling, v glavnem so reunioni in podobni eksperimenti zdaj ko je scena močna (in se spet da nekaj keša s tem potegniti) precej mučni za stare poslušalce (totalno brez feelinga). Ne bom pozabil kakšno neprebavljivo govno od govna je bil nastop (in predstavljeni album enako) Pestilence v Ljubljani. Gre za (vsaj meni) enakovreden ansambel. Občutke po »koncertu« sem takrat tudi opisal Paranoidu. Bilo je podobno kot bi te dolgoletni frend, ku mu zaupaš izdal, ti npr. nekaj ukradel doma. Ne vem ravno, če je bil to dober primer, ampak želel sem povedati, da je bilo razočaranje veliko, po domače povedano predrzna »pljačka usred belog dana«.

Saj za Pestilence je bilo razumljivo, ker so po zadnjem vrhunskem izdelku (Spheres) ful kritizirali metal, fane metala in celo sceno in se šli neke jazz fusion šminkerčke, kao, da so oni nad tem zdaj, potem, ko se je pa dalo spet potegnt kej denarja, so pa seveda prismrdeli nazaj. Vincent je vsa ta leta vsaj vztrajal v sceni ekstremne glasbe, bil je vedno vzvišen, ampak ne nad death metalom. Tako, da je več upanja, da ne bo njihov nastop tako kot nastop Pestilence en naveden rop in žalitev metalskih čustev dolgoletnih privržencev njihove starejše glasbe. Nikoli več jih nisem poslušal od takrat, ne gre.

Ne me narobe razumeti, ne pričakujem, da se bo David pogovarjal s publiko, tisti, ki to pričakujejo od takih artistov, so bebci. »Slayer so bili ful zanč – nobene komunikacije s publiko, noebnega eye contacta … « Pa kaj, a si pička, da ti more Araya skovikati say yeeeeah, kot Helloweeni in potem publika odgovarja yeeeeah… Skrbi me drugo, da ne bo feelinga, da ne bo groovy, ker ni Treya oz. so David in kar eni glasbeniki z njim na turneji…

Necrophagia – prvi album je bil legendaren in zanimiv (imam še celo vinilko doma), ampak kasnejši izdelki so bili pa odvečni. Spet dilema.

Nisem se pa še odločil, da ne grem … da človek vrže 25 € proti vetru je najmanjši problem, to pozabiš. Na problematiko gledam širše, v Jungovskem smislu. Zavedam se, da so sterilni nastopi glasbenikov, ki si nekoč ustvarjali največje mojstrovine nekaj, česar ne moreš nikoli več zbrisati iz svoje podzavesti in lahko povzročijo travmatične občutke.