metal glasba in osebni razvoj // sporočilnost

Message Topic Search Topic Options Post Reply Create New Topic Printable Version Translate Topic

   predgovor: 
dobr je ljudje, vemo kakšni so časi.. vsi so živčni, prenapeti, imajo slabe dni, kot pravi adi smolar. zato nekako zmanjkuje prostora za  preproste, malenkost bolj osebne misli. vseeno se mi zdi dbest kdaj zlit na ta črn ekran ali iz njega prebrat kkšn zapis o notranjih doživljajih.. sarkazm me na smrt dolgočasi. sploh pa.. tudi kdaj na šihtu uletijo manj intenzivni dnevi in mi je precej boljš čitat ta jetra kot na 9gagu iskat najmanjši skupni imenovalec :)

uvod:
žal je fizika naše skupne realnosti kruta.. ta jeben čas gre samo v eno smer , z jim pa tudi mi od rojstva do razkroja. se zdi, kot da je bla še učeri koža gladka, napeta, in da je bla edina skrb tastarim premišljeno lagat o ocenah in kolikokrat med tednom ne it na malco, da bo ostalo za 2 litra vina za vikend.
no, pa uletijo vzponi in padci, gledaš svoj zguban fris in nekako pogrešaš tiste nedolžne dneve, preganja te misel na kariero, zanima politika, urejaš partnerske stvari.. in se nasploh čudiš kako gre vse  v božjo mater. svoja občutja se da razumevat ali celo pojačat z glasbeno podlago.

in če se mi je kot mulcu najbolj trgalo na cannibal corpse in nile (kva to uriva 3:51 pri unas the slayer of the gods ...)  
sm osebno šel z leti bolj na heavy in progresivo, najljubši band mi je tako zaradi riffov kot sporočilnosti postal fates warning, ki v svojih lirikah najbolj zadanejo občutenja okoli bivanja in mi morm rečt, da jih potrebujem dnevno dozo, da ostanem zdrav. 

eni so odpizdili v vse žive glasbene in neglasbene vode, ko jih jebe. zanima me predvsem mnenje tistih, ki ste ostali znotraj scene, kako ste si tekom življenja spremenili okus glede na počutje in splošno opazovanje sveta. kakšn detajl o tranziciji, življenskih dogodkih ki so do tega pripeljali ne bo odveč. 

Author	Message Topic Search Topic Options Post Reply Create New Topic Printable Version Translate Topic
frogstomp Members Profile Send Private Message Find Members Posts Add to Buddy List Senior Member Joined: 16.Nov.2007 Location: Slovenia Status: Offline Points: 11763	Post Options Post Reply Quote frogstomp Report Post Thanks(0) Quote Reply Topic: metal glasba in osebni razvoj // sporočilnost Posted: 17.Sep.2013 at 20:47
	predgovor: dobr je ljudje, vemo kakšni so časi.. vsi so živčni, prenapeti, imajo slabe dni, kot pravi adi smolar. zato nekako zmanjkuje prostora za preproste, malenkost bolj osebne misli. vseeno se mi zdi dbest kdaj zlit na ta črn ekran ali iz njega prebrat kkšn zapis o notranjih doživljajih.. sarkazm me na smrt dolgočasi. sploh pa.. tudi kdaj na šihtu uletijo manj intenzivni dnevi in mi je precej boljš čitat ta jetra kot na 9gagu iskat najmanjši skupni imenovalec :) uvod: žal je fizika naše skupne realnosti kruta.. ta jeben čas gre samo v eno smer , z jim pa tudi mi od rojstva do razkroja. se zdi, kot da je bla še učeri koža gladka, napeta, in da je bla edina skrb tastarim premišljeno lagat o ocenah in kolikokrat med tednom ne it na malco, da bo ostalo za 2 litra vina za vikend. no, pa uletijo vzponi in padci, gledaš svoj zguban fris in nekako pogrešaš tiste nedolžne dneve, preganja te misel na kariero, zanima politika, urejaš partnerske stvari.. in se nasploh čudiš kako gre vse v božjo mater. svoja občutja se da razumevat ali celo pojačat z glasbeno podlago. in če se mi je kot mulcu najbolj trgalo na cannibal corpse in nile (kva to uriva 3:51 pri unas the slayer of the gods ...) sm osebno šel z leti bolj na heavy in progresivo, najljubši band mi je tako zaradi riffov kot sporočilnosti postal fates warning, ki v svojih lirikah najbolj zadanejo občutenja okoli bivanja in mi morm rečt, da jih potrebujem dnevno dozo, da ostanem zdrav. eni so odpizdili v vse žive glasbene in neglasbene vode, ko jih jebe. zanima me predvsem mnenje tistih, ki ste ostali znotraj scene, kako ste si tekom življenja spremenili okus glede na počutje in splošno opazovanje sveta. kakšn detajl o tranziciji, življenskih dogodkih ki so do tega pripeljali ne bo odveč.
	KRIVE SPOHE - risana serija CRISIX online game

KILL YOUR IDOLS Members Profile Send Private Message Find Members Posts Add to Buddy List Newbie Joined: 12.Aug.2012 Status: Offline Points: 264	Post Options Post Reply Quote KILL YOUR IDOLS Report Post Thanks(0) Quote Reply Posted: 17.Sep.2013 at 21:33
	na grobo moja glasbena tranzverzala, brez osebnih dozivljanj, kriz, itd. samo glavna imena oziroma trendi. sem letnik 69, kot otrok dobra glasba sedemdesetih let, v glavnem kasete moje tete, tudi disco music in tako, in na vinilih klasika, beethoven, smetana, mozart, itd... pac kar je bilo v hisi. potem kiss, nekaj plosc, prva van halen (huda, nedosegljiva), the number of the beast, piece of mind, nwobhm na celi crti kot glavna os simetrije, dio, judas priest, fates warning, mercyful fate, manowar, queensryche, malo glama, precej thrasha. proti dvajsetemu letu povratek nazaj na hard rock, zeppeline, whitesnake itd, pac malo retrospektive. tacas je rasel death metal in kasneje black, a vlakov nisem ujel v casu, sem jih kasneje v nazaj. proti 26. letu pantera, novi thrash, nazaj nadoknadil death metal, okusil black metal, zasel v elektroniko, eksperimentiranje, tudi do jazza john zorna itd., zadev alla kayo dot itd. velika zelja po introspektivi in neki glasbi, kjer cloveka ni, ni besedil, ni pizdenja o tem ali onem problemu. samo noc, zvezde, narava. kar je trajalo recimo 10 let, nakar sem se ob postavitvi druzine in hise malo ustavil. zadnje dve tri leta ponovno sledim skoraj celotni mavrici, zadnje case me se najbolj privlacijo doom revival, pocasnejsi heavy metal in klasicni doom in space/stoner/psych. progresivo iz sedemdesetih let sem dosledno v malih dozah vedno dajal noter. in povratek nazaj, na klasicni metal. Dobro je to, da bolj ali manj nisem nikoli opustil nobenega zanra, in zacetke se zdaj poslusam. Glasba mi je lek in iluzija, v dobrem in slabem me tolazi, da obstaja nek otok, kjer glasba je. Nimam nekih naivnih gledanj in visokodonecih besed, da me je resila, mi pomagala itd. a najbrz/gotovo je tako. Vedenje, da je neko cutenje po svetu enako ali zelo podobno mojemu. Sicer, ce glasbe, ki sem jo poslusal, ne bi bilo, bi mi ostajale morda knjige filozofije ali kako tezje branje... morda kak umetnik itd... verjetno pa bi ne zadostovalo in morda bi ze visel na drevesu... ali obratno, kdo ve, kako bi pac slo brez nje. V glavnem, za zakljucek naj citiram: Life's a piece of shit, When you look at it. Life's a laugh and death's a joke, it's true. You'll see it's all a show, Keep 'em laughing as you go. Just remember that the last laugh is on you.