Knjige 2: Judgement Day

Peljala ga je v bar Osamljenost, kjer so bile natakarice oblečene v kopalke, pomočene v neko kemično snov. Ko so se sprehodile mimo mize, si na njihovih ritih lahko prižgal vžigalico. Štirim črnskim vojakom se je ob prižiganju vžigalic na gladkih ritih zmešalo. Vžigalice so jim štrlele izmed vseh prstov na rokah.

Čez tri dni je ob scanju začutil žgočo pekočino. Od znotraj ga je peklo. Še dva dni po tem ni mogel spregledati, da iz njegovega uda mezi gosta tekočina. Sredi noči je šel na sekret, da bi jo preučil, grozljivo rumenkasto sluz. V laboratoriju so vzeli nekaj brisov, mu dali devetsto tisoč enot antibiotika za vbrizg v naslednjih treh dneh, in ga vrnili na lažjo dolžnost. Ozzie je dobil gonorejo.

Črnca ni mogoče fotografirati. Nikoli še ni videl slike črnca, s katere bi lahko razbral njegove poteze. Dejstvo je pač, da se z njih svetloba ne odbija.

»Zakaj si na svoji ambasadi povedal, da boš razkril vojaške skrivnosti?« »Hotel sem narediti tako, da bi morali sprejeti mojo odpoved državljanstvu.« »Pa so sprejeli?« »Rekli so, da je sobota in da zgodaj zapirajo.«

Alek je bil plačan za to, da samega sebe spravlja ob pamet. Testi pa so potrdili eno stvar. Ni bil material za agenta. Za to potrebuješ samokontrolo in odločnost, preudarnost volje. Ta fant pa je v glavi igral pingpong.

Dr. Spock je pisal: »Ne bojte se svojega otroka. Vaš otrok se je rodil zato, da bi lahko postal razumno, prijazno človeško bitje.«

Nujno je, da oplazijo koga v množici ali koga iz tajne službe. Tako jim pokažemo, da gre zares. Zapleti. V starih časih so sodelovali z naravo in oponašali nasilje hudega vetra ali nevihte. Sodelovanje z naravo je najstarejši človeški trik. Misel za v posteljo.

»In njegova žena. Tudi Jacqueline. Poznal sem jo na Long Islandu, ko je bila še deklica. Zelo prisrčen otrok. Čeprav si pa precej dovoli z ženskami, ta predsednik, kolikor mi je znano. Pa ne da bi to jemal za hibo. Jaz bi imel zadnji to pravico. Ampak naj ti nekaj povem o nekaterih ženskah. Ljubile te bodo zaradi tvojih šibkosti. Ljubile te bodo točno zaradi tvojih napak. To pa prinaša težave, prijatelj moj.«

»Puncam grozi ‚prekleta pička‘ in ‚vrgel te bom po stopnicah‘ in take.« »Srček, v redu, to pač ni računovodsko podjetje. Nekaj grobega jezika pa res ni nič takega.«

Brenda je menila, da ima punca nekaj talenta, okusa pa prav nič. To, kar je počela, ni bil niti striptiz, po odru se je z nekaj dodanega šopirjenja zvirala bolj ali manj po pasje.

»Iskreno – ne vzemi tega posojila. S takim poslom, kot se ga greš ti tu, teh obresti ne boš zmogel odplačati. Globoko v luknjo boš padel.« »Moja luknja je, Jack.« »Luknja je tvoja, ni pa tvoj denar.«

Oswaldove oči so sive, nato so modre, nato rjave. Velik je 180, 175, 185 centimetrov. Desničar je, levičar je. Avto zna voziti in ga ne zna. Izvrsten strelec je in slab strelec. Vse te trditve lahko Branch podpre s pričevanji očividcev in z dokazi komisije. Oswald je na različnih fotografijah celo videti kot več različnih ljudi. Je krepak, šibak, s tankimi ustnicami, z odločnimi potezami, ekstravertiran, sramežljiv kot uslužbenec v banki, vse to, vrat pa ima čvrst kot igralec nogometa. Videti je kot slehernik. Na dveh fotografijah iz vojske ima najprej videz mrkega morilca in nato heroja otroškega videza.

Rekel je: »Lahko si pozitivna tehtnica, nekdo, ki je dosegel mojstrstvo v samodisciplini. Uravnovešen je, trezen, razumen mož, ki je povsod spoštovan. Lahko si pa negativna tehtnica, nekdo, ki je, recimo temu, neuravnovešen in impulziven. Zelo, zelo, zelo dovzeten za vplive. Vedno pripravljen na nevaren skok. Na obeh straneh pa je ključno ravnovesje.«

Spraševala se je, koliko žensk je o predsedniku sanjalo in ga zagledalo v svojih predstavah. Kakšen mora biti občutek, ko veš, da si predmet tisočih hrepenenj. Saj je bilo tako, kot da je ponoči lebdel nad zemljo, vstopal v sanje in fantazije, v ljubezenske odnose mož in žena. Skozi televizijske zaslone je ponoči lebdel v spalnicah. Iz radia je lebdel v Marinini postelji. Nekajkrat je čakala nanj, dejansko je poslušala pozno ponoči, da bi ujela par besed iz govora ali tiskovne konference, posnete čez dan. Čakala je, da iz radia na mizi ob postelji pride predsednikov glas.

Branch je zaradi vseh teh primerov cenenih naključij postal že rahlo previden. Začenja se mu dozdevati, da ga skuša nekdo zapeljati na pota vraževerja. Hoče, da bi bile stvari samo to, kar so. Mar človek sploh ne more umreti, ne da bi temu sledil ritual iskanja vzorcev in povezav?