Paranoid Metal Webzine Homepage
Forum Home Forum Home > Ostalo > Ostalo
  New Posts New Posts RSS Feed - Knjige 2: Judgement Day
  FAQ FAQ  Forum Search   Events   Register Register  Login Login

Knjige 2: Judgement Day

 Post Reply Post Reply Page  <1 141516
Author
Message
devlin View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Vatican City State
Status: Offline
Points: 8881
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote devlin Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 04.May.2026 at 05:54
No če drugega ne se je pojavil tehnični rap death metal band archspire 🤷
The Optimistic Cynic: Remaining completely oblivious to the tragedy of existence.
Back to Top
frogstomp View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenia
Status: Offline
Points: 12320
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote frogstomp Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 05.May.2026 at 11:21
Pogovori o Vitomilu Zupanu

Tole sm gledu učer, odličn prispevk.

Kar se pa tiče novosti v metalu.. kot jst razumem je na samo novost precej vplival tehnološko razvoj - ki je od mikroprocesorja naprej vse omejitve odpravil. Ampak imamo svoje mehanizme, zakaj se metal ohranja tak, kot je...
Ko smo na tem forumu pričali o tem, ali so Ottone Pesante metal? Je del populacije glasoval da "ne, ker nimajo kitar".
Igorrr ne sme na metal archives. 
Skratka metal more zveneti kot metal, čene več ni metal. Tako da odgovor je za vsaj znaten del populacije da ne, ni nič novega, ampak tako je super in to bomo poslušali do groba. 
Del populacije, ki zvočno sliko širi dalje se pa s temi vprašanji ne obremnjuje do te mere, da bi se sabotirali.
Zdaj ko mašina naredi dobesedno vse namesto človeka vseeno vidim eno nišo, kjer je inovacija možna in sicer v na pol atletskem pogledu na igranje inštrumentov. 
V ekstremnih zvrsteh so mejni kamen premikali tehnični pristopi (na bobnih gravity, blast, hyper blast, nordic hyper blast etc)... 
Gen-Zjevci pa zdej napadajo kitaro na zanimive načine



Edited by frogstomp - 05.May.2026 at 11:22
Back to Top
Kilroy View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 1583
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Kilroy Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 08.May.2026 at 10:37
Originally posted by polopoklip polopoklip wrote:

Meni se tukaj postavlja vprašanje ali lahko Mark Fisherjevo splošno kritiko celotne družbe uporabimo tudi za bolj zaprte socialne kroge, se pravi kot kritiko metaloid subkulture in glasbe?
Ali se je v zadnjih dvajsetih letih v metal glasbi dejansko zgodilo kaj prelomnega? Kakšna nova glasbena inovacija? Kakšen nov genialen metal bend, ki ni samo klon ali derivat metal bendov iz prejšnjega stoletja?
Je zagorela kakšna cerkev? Se je pojavila kakšna nova metaloidna filozofija ali ideologija?
Če so odgovori na ta moja vprašanja negativni, potem... hmmmm....


hmmmm indeed (:

O tem pojavu v glasbi je pisal Miha Mazzini v eni od svojih kolumen, kjer komentira rabo umetne inteligence:

Umetna inteligenca in naša bitka za odrekanje ustvarjalnosti

Kot navaja v korakih 2-5:

2. ameriški um prisega na industrijo, torej na standardizacijo - nekaj, kjer lahko čim manj izobraženi delavec proizvaja čim več pod kontroliranimi pogoji. Spomnite se na številke programe kreativnega pisanja, sploh MFA študije, ki so izenačili glas in slog (ameriških) pisateljev.

3. Podobno se je zgodilo na vseh področjih v zadnjega pol stoletja: vse oblike izražanja, od glasbe do literature, so postale vedno bolj uniformne. Vsi izdelki so vedno bolj podobni drugi drugim. Vedno manj je odstopanja in odbitkov.

4. zaradi interneta se je ustvarjanje internacionaliziralo - pozornost celega sveta je na tistem, ki je v danem trenutku najbolj priljubljen in vsi ga posnemajo. Cel svet torej poskuša replicirati eno in isto.

5. Tako nastane množica enega in istega. Kar se z drugo besedo tisti trenutek imenuje statistično povprečje.

The music was a soundtrack to the curiosity of youth, and it is a soundtrack to the experience of age.
Back to Top
Mitja M.J. View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 18.Aug.2008
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 5300
Post Options Post Options   Thanks (1) Thanks(1)   Quote Mitja M.J. Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 08.May.2026 at 15:38
Evo, prebral kingov Shining oz. Sijanje. Hvala Frogy še enkrat! Že mnogo let je minilo od kar sem gledal Nickolsona v vlogi Jacka. Najbrž 25 +.  SOPILER ALERT!!! Se mi zdi da je kar drugačno... osnova ista, mnogo kjučnih stvari pa zelo drugačnih. Ne vem če Hallorann sploh bil v filmu? Deklice s kolesom ni v knjigi, sekire niti. Je v filmu hotel zgorel zaradi peči??? Bom za vikend najbrž pogledal, dokler je spomin še svež. Je pa Hallorann tudi v Itovi seriji Welome to Derry. Tudi sije. Vse je nekaj povezano. Je King to povezal naknadno? 

Pa Doctor Sleep moram še pogledat kot nadaljevanje.

edit:
Zelo isto in hkrati zelo različno. V vsakem primeru se splača oboje. Jack N. je pa že v osnovi strašen sam po sebi. Kiri kul lik... Se nasmeje in je že grozljivka. 


Edited by Mitja M.J. - 09.May.2026 at 23:31
MacGyver je zakon!
Back to Top
Kilroy View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 1583
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Kilroy Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 11.May.2026 at 09:50
Originally posted by Mitja M.J. Mitja M.J. wrote:

Vse je nekaj povezano. Je King to povezal naknadno?


Opus Stephena Kinga ima ful nekih medsebojnih povezav. Več kot prebereš, več najdeš. Recimo, v njegovem opusu se ponavljajo fiktivna mesta kot so npr. Salem's Lot, Derry, Castle View, Castle Rock... Pred kratkim sem pogledal serijo Castle Rock, tam imaš tudi eno referenco na Shining. Ne bom je pisal tle gor, da ne bom komu spoilal vsebine. Komur se ne da serije gledat si lahko sam pogugla.
The music was a soundtrack to the curiosity of youth, and it is a soundtrack to the experience of age.
Back to Top
Kilroy View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 1583
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Kilroy Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 11.May.2026 at 10:23
Da se držimo teme, še priporočila iz mojega domačega branja:

Paul Verhaeghe: Ideniteta

Razmišljanje o neoliberalni ideologiji in tem kako (pre)živeti znotraj nje. Meni osebno pretresljivo ampak odlično branje, zagotovo bom posegel še po kakšni njegovi knjigi. Darwinisti berite pazljivo, vsebina lahko zamaje vaša prepričanja 😉

Ray Bradbury: Fahrenheit 451

Verzija v angleščini, izdana ob 50 obletnici knjige, z avtorjevim uvodom in predgovorom. Brez skrbi, originalni tekst ostaja nedotaknjen. Bradburyja že več let nisem bral, sem že kar malo pozabil nanj. Pisano v slogu njegovih kratkih zgodb, jedrnati stavki eden za drugim zadevajo bistvo. Fascinantno mi je, kako globoko te lahko potegne zgodba, kljub temu da v tekstu ni kakšnih kompleksnih opisov scenografije in likov. Tukaj je z malo sredstvi povedano veliko. Vsebina pa, kot je nekoč rekel Bradbury sam zase: »The trip, exactly one half exhilaration, exactly one half terror« .


The music was a soundtrack to the curiosity of youth, and it is a soundtrack to the experience of age.
Back to Top
Mitja M.J. View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 18.Aug.2008
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 5300
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Mitja M.J. Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 12.May.2026 at 12:57
Ko se spomnim na Fahrenheit 451 je prva asociacija utesnjenost. Kot si napisal, nobenih "komplikacij" na kratko zapisano v kratki knjigi. 
MacGyver je zakon!
Back to Top
Kilroy View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 1583
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Kilroy Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 12.May.2026 at 20:58
Originally posted by Mitja M.J. Mitja M.J. wrote:

Ko se spomnim na Fahrenheit 451 je prva asociacija utesnjenost. 


Zanimivo. Kot neko klavstrofobijo al kaj? Jz ne, ampak dopuščam tudi to možnost.
The music was a soundtrack to the curiosity of youth, and it is a soundtrack to the experience of age.
Back to Top
Mitja M.J. View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 18.Aug.2008
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 5300
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Mitja M.J. Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 13.May.2026 at 04:59
Najbrž zaradi prepovedi branja (in kazni) in požiganja knjig. 
MacGyver je zakon!
Back to Top
devlin View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Vatican City State
Status: Offline
Points: 8881
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote devlin Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 13.May.2026 at 05:12
Menim da je uničevanje knjig konec kulture. Tako kot tudi obeležij ipd. Pa če smo na metalskem področju požiganje cerkeva. Kot je zapisal Menart, križev se ne sme razbiti, križi morajo sami segniti. 

Tudi Mein kampf, Dianetika, nenazadnje Koran, Biblija... so nek pomemben dokument zgodovine in niti najmanj ne bi prepovedal branja ali karkoli od tega uničil.

Treba jih je samo postaviti v pravilni časovni okvir v katerem so nastale in razumeti. Tako ološ sam odpade. Je pa zanimivo čitanje nonetheless da vidiš kako določeni ljudje razmišljajo in kaj drugi častijo.


Edited by devlin - 13.May.2026 at 05:13
The Optimistic Cynic: Remaining completely oblivious to the tragedy of existence.
Back to Top
grafin View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Status: Offline
Points: 6868
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote grafin Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 09.Jun.2026 at 22:51
berem dve knjigi vštric, zelo zanimivi..
most na drini od andrića in programirani zaborav od dragana markovine..
se oprasicujem za oftopik :>
Back to Top
Poli View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 29.Nov.2007
Location: Slovenia
Status: Offline
Points: 11872
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Poli Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 10.Jun.2026 at 07:17
Anything is possible     dec d uej

Be The Change You Want To See
Back to Top
frogstomp View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenia
Status: Offline
Points: 12320
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote frogstomp Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 29.Jul.2026 at 10:58
Originally posted by frogstomp frogstomp wrote:

Originally posted by frogstomp frogstomp wrote:


Nadaljujem z Mark Fisher: Ghosts of My Life: Writings on Depression, Hauntology and Lost Futures, pred tem sem na audiable poslušal njegovo Capitalist realism in mi da mislit o marsičem. Stil pisanja je precej žižkov, analiza skozi popkulturo.


Končano. Malo sem se namučil, kot bi bral recenzije glasbe, ki je ne poznam in filmov, ki jih nisem gledal. Sem pa sočasno si to glasbo vrtel, da je bilo lažje razumeti. 

Neverjetno lepo mi je padla na set ostalih knjig, ki sem jih prebral v zadnjem času. Velik del je posvečen analizi plesne dvorane v The Shining, in o tem teče cela knjga, ki jo je treba gledat tudi kot nadaljevanje Capitalist Realism. Lažje si predstavljamo konec sveta kot konec kapitalizma, če pa že, pa v post-kapitalizmu ni ljudi. To se da razbrat tudi v glasbi. 70ta so imela svoj unikaten zvočni podpis, tudi 80ta, 90ta, post 2k se pa zatakne.. kot da ni več novih stilov, ni več takih inovacij, vračajo se kot duhovi stare reči v novi obliki. Zanimivo, ampak težko branje, zahteva veliko zbranosti. 

Sem takoj ko sem jo zaprl pograbil Catch 22 in se bere odlično, sklepam po prvem poglavju.. aaah, leposlovje <3

Ta letni čas je super za branje. Probam jutro izkoristit in takoj odtečem eno rundo do polja, pa potem tam njivami odprem kindla in čitam ogret s sončmi žarki. Med šesto in pol osmo je najlepše, celo topleje kot v naslednji uri, ko se narava in mesto začneta prebujat, avti pred seboj rinejo zrak, ki se pomeša s tokovi ki pridejo s hribov in začne tišino izpodrivat to hladno vršenje in rožljanje civilizacije... ta jutranji mir ob knjigi je ... oh, ljubim.


Tale tema mi je osebni bralni dnevnik, vidim da sem tale Catch 22 rajsal cela 2 meseca. No sej je kar špeh. Precej smo ga poganjal v tem obdobju tako da tudi možgan ni bil vedno dostopen.

Spočetka sem jo razglasil kot odlično leposlovje, pa me je potem kar kmalu utrudila. Ko sem šel vanjo nisem imel nobenih informacij in se nisem nadejal še ene vojaščine.

V nekaterih recenzijah navajajo, da je to najbolj smešna knjiga, kar so jih prebrali. Sigurno gre za zelo samosvoj tip humorja, ki mi je bil na čase malo tečen. 

Knjiga mi je bila ok, ne pa nujno branje, razen v smislu spoznavanja terminologije, ki se je res zasidrala v jezikovno kulturo. 

Catch 22 je neke vrste zakonska luknja, oz. predpis konstruiran tako, da sam sebe izpodbija. 

Centralna osebna knjige je Yossarian, vojaški letalec, ki se zelo boji smrti. Izkoristi vse mogoče, da pristane v vojaški bolnišnici. Vodstco konstantno  zvišuje število preletov, tako da se razrešitev vedno odmika. Catch 22 je v tem, da se vojaka sicer da razrešit dolžnosti, v primeru neprištevnosti oz. takšne stiske, da mu onemogoča letenje, oz. da je zaradi tega nerazsoden. Ampak ker je tovrstna onesposobljenost noramalen odziv na obdanost z nevarnostjo, te to pravzaprav naredi primerno prištevnega, tako da moraš it letet. 


Par izpiskov:

Quote

We were a walking business boom, and we began to receive invitations from some of the best hotels just for the amount of business we would drag into town with us. Some of those invitations were mighty generous, but we couldn’t accept any because we were Indians and all the best hotels that were inviting us wouldn’t accept Indians as guests. Racial prejudice is a terrible thing, Yossarian. It really is. It’s a terrible thing to treat a decent, loyal Indian like a nigger, kike, wop or spic.’ Chief White Halfoat nodded slowly with conviction.


‘The enemy,’ retorted Yossarian with weighted precision, ‘is anybody who’s going to get you killed, no matter which side he’s on, and that includes Colonel Cathcart.


Colonel Cathcart went away from General Dreedle with a gulp and kicked the chaplain out of the officers’ club, and it was exactly the way it almost was two months later after the chaplain had tried to persuade Colonel Cathcart to rescind his order increasing the number of missions to sixty and had failed abysmally in that endeavor too, and the chaplain was ready now to capitulate to despair entirely but was restrained by the memory of his wife, whom he loved and missed so pathetically with such sensual and exalted ardor, and by the lifelong trust he had placed in the wisdom and justice of an immortal, omnipotent, omniscient, humane, universal, anthropomorphic, English-speaking, Anglo-Saxon, pro-American God, which had begun to waver. So many things were testing his faith. There was the Bible, of course, but the Bible was a book, and so were Bleak House, Treasure Island, Ethan Frome and The Last of the Mohicans. Did it then seem probable, as he had once overheard Dunbar ask, that the answers to the riddles of creation would be supplied by people too ignorant to understand the mechanics of rainfall? Had Almighty God, in all His infinite wisdom, really been afraid that men six thousand years ago would succeed in building a tower to heaven? Where the devil was heaven? Was it up? Down? There was no up or down in a finite but expanding universe in which even the vast, burning, dazzling, majestic sun was in a state of progressive decay that would eventually destroy the earth too. There were no miracles; prayers went unanswered, and misfortune tramped with equal brutality on the virtuous and the corrupt; and the chaplain, who had conscience and character, would have yielded to reason and relinquished his belief in the God of his fathers—would truly have resigned both his calling and his commission and taken his chances as a private in the infantry or field artillery, or even, perhaps, as a corporal in the paratroopers—had it not been for such successive mystic phenomena as the naked man in the tree at that poor sergeant’s funeral weeks before and the cryptic, haunting, encouraging promise of the prophet Flume in the forest only that afternoon: ‘Tell them I’ll be back when winter comes.’


Other men picked up steam as the hours passed, and the aimless, riotous celebration continued. It was a raw, violent, guzzling saturnalia that spilled obstreperously through the woods to the officers’ club and spread up into the hills toward the hospital and the antiaircraft-gun emplacements.


His feeling of terror grew. He prayed instinctively that Yossarian, Nately, Hungry Joe and his other friends would not be listed among the victims, then berated himself repentantly, for to pray for their safety was to pray for the death of other young men he did not even know.


Man was matter, that was Snowden’s secret. Drop him out a window and he’ll fall. Set fire to him and he’ll burn. Bury him and he’ll rot, like other kinds of garbage. The spirit gone, man is garbage.

Back to Top
Kilroy View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 1583
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Kilroy Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 29.Jul.2026 at 12:51
Originally posted by frogstomp frogstomp wrote:

V nekaterih recenzijah navajajo, da je to najbolj smešna knjiga, kar so jih prebrali. Sigurno gre za zelo samosvoj tip humorja, ki mi je bil na čase malo tečen. 


Vojna satira. Jz sem pri branju čist noter v zgodbo padel. Je pa res, da sem bil prej dolgoletni gledalec serije M*A*S*H (ki je tudi nastala po knjigi Richarda Hookerja).

Knjiga je bila med drugim tudi inspiracija za ime benda Lačni Franz.

Če te bo slučajno kdaj zanimalo, pa ima zgodba tudi nadaljevanje.

Edited by Kilroy - 30.Jul.2026 at 09:14
The music was a soundtrack to the curiosity of youth, and it is a soundtrack to the experience of age.
Back to Top
frogstomp View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenia
Status: Offline
Points: 12320
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote frogstomp Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 29.Jul.2026 at 13:31
Hvala, dost vojašnice za en čas :) Sej ne oporekam, jezik je močan, na Kindlu sem često ven vlekel angleški slovar in se podučil o besedah, ki opisujejo zelo precizna stanja vznesenosti, zgražanja in podobno. Opisi karakterjev so otipljivi, ampak sama vojaška tematika me je zmatrala.

Na tem Tolminatorju sem tudi imel možnost zadnji Kindle Paperwhite postaviti ob bok nvemu, barvnemu Kobotu in fak.. prov ne morm brat na kobotu. Ta gnil lag, ta filter čez ekran zaradi barvnega sloja, polno ghostinga na interfaceu. Kindle or die.
Zdaj berem diplomsko nalogo o gaserjih na njem.

Sočasno na slušalkah gonim s prekinitvami 3 shades of blues, o življenju Jazz glasbenikov, Miles, Coltraine, Bird etc.. trobente, rasizem, heroin etc. V Kranju imamo na bivšem jazz klubu odličen mural teh ljudi.
Back to Top
Kilroy View Drop Down
Senior Member
Senior Member
Avatar

Joined: 16.Nov.2007
Location: Slovenija
Status: Offline
Points: 1583
Post Options Post Options   Thanks (0) Thanks(0)   Quote Kilroy Quote  Post ReplyReply Direct Link To This Post Posted: 30.Jul.2026 at 09:25
Originally posted by frogstomp frogstomp wrote:


Sočasno na slušalkah gonim s prekinitvami 3 shades of blues, o življenju Jazz glasbenikov, Miles, Coltraine, Bird etc.. trobente, rasizem, heroin etc. V Kranju imamo na bivšem jazz klubu odličen mural teh ljudi.

Če te zanima ta tematika, ti vsekakor priporočam v branje slovensko knjigo Zgodbe o Jazzu avtorja Petra Amaliettija. Zadeva je kar obsežna in branje je lahko kar zahtevno, biografske vsebine se ves čas prepletajo z glasbeno teorijo in zgodovino ZDA. Si je pa vredno vzeti čas, ker boš res izvedel veliko.

The music was a soundtrack to the curiosity of youth, and it is a soundtrack to the experience of age.
Back to Top
 Post Reply Post Reply Page  <1 141516

Forum Jump Forum Permissions View Drop Down

Forum Software by Web Wiz Forums® version 12.07
Copyright ©2001-2024 Web Wiz Ltd.

This page was generated in 0,754 seconds.