Armaroth spremljam od samih začetkov. Zadnjih 10+ let si delimo glasbeniške zakloniške prostore, za Paranoid Metal Webzine sem o njih spisal par ducat reportaž in tako pokomentiral razvoj od nekdaj 5/5 lasatih grivarjevih otrok, ki jim tako glasbeno druženje predstavlja višek življenja, do zrele dobe, ko je to gušt, nekaj za kar si odtrgaš čas od ostalih obveznosti, zob časa pa ti pogricka skalp in sklepe. Kot neke vrste navijač (ker, nalit k banja za kakšne posle ali volan nisi) sem jih spremljal na večih turnejah, smrdel z njimi v kombiju tisočere kilometrov in se tresel na mejah, če bo hrvaški miličnik težak okoli Ata karneta (dokument za tovorjenje inštrumentov in glasbene opreme)... ki ga itak nimaš, ker ti uniči proračun take eskapade.

Govekar je kot razumem, ženo peljal na lepše in ob zrtju v tiste vodnjake od oči, kar pil bi iz njih, pozabil na datum koncerta. Pa sem odmedel pajčevino iz kitare in spod sklepov počistil rjo in ponovno dvignil sekiro. Po nekih 3 letih spet na odru.

Hkrati mi je bila to priložnost, da sem naštudiral album Zenith, ki mu, vsem druženju in reportiranju navzlic... še nisem naredil pravice.

Album je star skoraj 10 let... vmes je bluetooth tehnologija tako napredovala, da na slušalkah zaznam toliko enih detajlov, ki sem jih enostavno preslišal ob izzidu albuma. Hkrati ob hiperprodukciji vsega glasbeni izdelek le redko toliko časa vstraja na seznamu predvajanja, preden ga nadomesti nekaj drugega, da ga poslušalec niti ne uspe dekodirat v celoti.

Je res, da v procesu prevajanja kitarskih riffov iz slušnega v motoriko prstov določen del magije izgine, kot bi razkrinkal čarodejeve trike. Ampak razkrije tudi nekaj drugega. Dobiš vpogled v miselni proces nastajanja pesmi. Armaroth so na nek način ne-glasbeniški band. Riffi kršijo vsa pravila glasbene teorije. In to je ta lepota death metala, v kakršnega sem se zaljubil v mladih letih. Potem je tu zaporedje riffov, ki na posluh deluje, v ozadju pa je taka antičloveška matematika, da v zadnjih 3 tednih vaje nisem vsega uspel zbasat v mišični spomin. Jebiga, desi se život. Nekaj vaje, nekaj tudi sreče.

Danes, 21:15 Lokalna Scena: Armaroth, Raggalution, Neuromancer, Sakrabolt, Golcar [Subart open air]