<?xml version="1.0" encoding="windows-1250" ?>
<?xml-stylesheet type="text/xsl" href="RSS_xslt_style.asp" version="1.0" ?>
<rss version="2.0" xmlns:WebWizForums="https://syndication.webwiz.net/rss_namespace/">
 <channel>
  <title>Paranoid Forum : Boris Pahor</title>
  <link>https://forum.paranoid-zine.com/</link>
  <description><![CDATA[This is an XML content feed of; Paranoid Forum : Ostalo : Boris Pahor]]></description>
  <copyright>Copyright (c) 2006-2013 Web Wiz Forums - All Rights Reserved.</copyright>
  <pubDate>Sat, 10 Oct 2026 18:03:36 +0000</pubDate>
  <lastBuildDate>Mon, 07 Sep 2009 09:03:17 +0000</lastBuildDate>
  <docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
  <generator>Web Wiz Forums 12.08</generator>
  <ttl>360</ttl>
  <WebWizForums:feedURL>https://forum.paranoid-zine.com/RSS_post_feed.asp?TID=2217</WebWizForums:feedURL>
  <image>
   <title><![CDATA[Paranoid Forum]]></title>
   <url>https://forum.paranoid-zine.com/forum_images/web_wiz_forums_new.gif</url>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/</link>
  </image>
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor : PHAHAHAHAHAHAHA :)))))))))))))))))))))))))))))...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157969&amp;title=boris-pahor#157969</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=32">PiWi</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 07.Sep.2009 at 09:03<br /><br />PHAHAHAHAHAHAHA :))))))))))))))))))))))))))))) ej, ta je zakon, grafin!!!!!!! :)))))))))))))))) ]]>
   </description>
   <pubDate>Mon, 07 Sep 2009 09:03:17 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157969&amp;title=boris-pahor#157969</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor :    grafin wrote:kapo dol temu...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157858&amp;title=boris-pahor#157858</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=70">grafin</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 06.Sep.2009 at 20:25<br /><br /><table width="99%"><tr><td class="BBquote"><img src="forum_images/quote_box.png" title="Originally posted by grafin" alt="Originally posted by grafin" style="vertical-align: text-bottom;" /> <strong>grafin wrote:</strong><br /><br />kapo dol temu mladenicu!!</td></tr></table><br>se popravljam, kapo dol pred tem mladenicem.. :)) <br>]]>
   </description>
   <pubDate>Sun, 06 Sep 2009 20:25:07 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157858&amp;title=boris-pahor#157858</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor :    polopoklip wrote:Najbolj...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157749&amp;title=boris-pahor#157749</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=208">Wrath</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 06.Sep.2009 at 14:12<br /><br /><table width="99%"><tr><td class="BBquote"><img src="forum_images/quote_box.png" title="Originally posted by polopoklip" alt="Originally posted by polopoklip" style="vertical-align: text-bottom;" /> <strong>polopoklip wrote:</strong><br /><br />Najbolj žalostno pri vsem tem je, da je moral možak postati aktualen v tujini, da je lahko v Sloveniji dobil spoštovanje, ki mu pripada. </td></tr></table><br>to je pa itak od zmeraj bilo tako v naši prelepi domovini :)<br>ne velja samo za Pahorja.<br>]]>
   </description>
   <pubDate>Sun, 06 Sep 2009 14:12:26 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157749&amp;title=boris-pahor#157749</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor : Najbolj &#382;alostno pri vsem tem...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157714&amp;title=boris-pahor#157714</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=96">polopoklip</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 06.Sep.2009 at 11:47<br /><br />Najbolj žalostno pri vsem tem je, da je moral možak postati aktualen v tujini, da je lahko v Sloveniji dobil spoštovanje, ki mu pripada. <br>Jaz priznam, da sem prvič slišal zanj šele pred kratkim, ko se je začelo v medijih veliko govoriti o njem/njegovih knjigah. Verjetno nisem edini.<br>]]>
   </description>
   <pubDate>Sun, 06 Sep 2009 11:47:08 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157714&amp;title=boris-pahor#157714</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor : samo kaj ni zanimivo, da ima &#269;lovek...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157641&amp;title=boris-pahor#157641</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=24">vulgaris</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 05.Sep.2009 at 18:17<br /><br />samo kaj ni zanimivo, da ima človek 96 let, ko pa odpre usta steče ven nek tekoč in gladek glas, kot da bi jih imel res največ 20.<br>še js pri 24ih imam stokrat bolj skurjen glas.<br>]]>
   </description>
   <pubDate>Sat, 05 Sep 2009 18:17:03 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157641&amp;title=boris-pahor#157641</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor : kapo dol temu mladenicu!!  ]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157638&amp;title=boris-pahor#157638</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=70">grafin</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 05.Sep.2009 at 18:01<br /><br />kapo dol temu mladenicu!!]]>
   </description>
   <pubDate>Sat, 05 Sep 2009 18:01:11 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157638&amp;title=boris-pahor#157638</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor : ...ampak mladim ljudem, ki danes...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157366&amp;title=boris-pahor#157366</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=48">puntar</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 04.Sep.2009 at 18:38<br /><br /><i>...ampak mladim ljudem, ki danes spoznavajo zgodovino, je trebaprikazati cel spekter nasilja.</i><br><br><br>Đekson! <img src="https://forum.paranoid-zine.com/smileys/smiley32.gif" border="0" align="absmiddle" alt="Clap" /><br>]]>
   </description>
   <pubDate>Fri, 04 Sep 2009 18:38:15 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157366&amp;title=boris-pahor#157366</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor : jz sm zelo ponosna, da imam v...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157171&amp;title=boris-pahor#157171</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=32">PiWi</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 04.Sep.2009 at 08:26<br /><br />jz sm zelo ponosna, da imam v dveh knjigah njegov podpis... v eni celo s posvetilom... taki ljudje mi zelo globoko prirastejo h srcu... in mislim, da bom zelo zhalostna, ko bom izvedela, da ga ni vech med nami... ko ga poslushash, beresh, si zazhelish bit, kaj pa vem,&nbsp;boljshi/pristnejshi chlovek... in to je po mojem mnenju tisto nekaj najvech kar ti lahko nekdo drug v zhivljenju da... mhm :))&nbsp;&nbsp;]]>
   </description>
   <pubDate>Fri, 04 Sep 2009 08:26:55 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157171&amp;title=boris-pahor#157171</guid>
  </item> 
  <item>
   <title><![CDATA[Boris Pahor : Mladeni&#269;, ki pri 96 letih &#353;e vedno...]]></title>
   <link>https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157155&amp;title=boris-pahor#157155</link>
   <description>
    <![CDATA[<strong>Author:</strong> <a href="https://forum.paranoid-zine.com/member_profile.asp?PF=24">vulgaris</a><br /><strong>Subject:</strong> 2217<br /><strong>Posted:</strong> 04.Sep.2009 at 01:44<br /><br />Mladenič, ki pri 96 letih še vedno vozi avto, ki se vihravo požene prekdvopasovnice, ko oddaja pošto v domačih Barkovljah pri Trstu, ki sampotuje v Pariz, najraje v spalniku, je naenkrat postal cenjen tudi naSlovenskem. Nekoč je napisal knjigo, v kateri je napadel Kardeljevopojmovanje naroda, in njena usoda je bila, da so jo 20 let zaplenjali,prepovedovali in skrivali, zaradi česar tako rekoč živa duša naSlovenskem ne ve, kaj je v njej pisal, danes pa mu je MK v enem dnevuponatisnila kar pet romanov. Boris Pahor je mož, ki je bil priča celieri, ko se je upiral fašizmu, nacizmu, komunizmu, a danes tudi glamurjupotrošniške družbe. Njegov tok življenja je svojsko neponovljiv; ko soga po osvoboditvi iz nacističnega taborišča, kjer je zbolel za jetiko,pripeljali v pariški sanatorij in je v njem nato preživel leto in pol,je to obdobje opisal, kakor da je opravil tri semestre na Sorboni, sajje iz dneva v dan požiral dela Sartra, Camusa, Gida in drugihfrancoskih pisateljev in filozofov. Ko je bil nedavno gost v evropskiprestolnici, je namesto na kosilo v elitno restavracijo raje odšel vpark, kjer je jedel piškote in bral; škoda se mu je zdelo porabiti uroali dve, da bi tratil čas s sedenjem za gostilniško mizo. Kako se jeformiral, kako je bival in kaj je doživel v zadnjem stoletju, smo se znjim pogovarjali na njegovem domu v Kontovelu in v njegovempriljubljenem baru v Proseku. <h3>Oko vašega spomina seže skoraj stoletje nazaj, ko ste julija1920 stali pred gorečim Narodnim domom v Trstu. Ta travma vas jeohromila, ko ste bili še deček, danes pa o njej pripovedujete inpredavate, naravnost blestite s svojo izkušnjo in z uvidom. Kako vam jeuspelo, da ste iz nemočne žrtve postali glasnik zgodovine?</h3>Ja, veliko predavam. Samo lani in prva dva meseca letos sem imel le vItaliji več kot sto predavanj. Čeprav so me vabili, da jim pripovedujemo nemških taboriščih, sem vedno začel s fašizmom. Veste, zaradi njegaimam uničenih deset let mladosti. Ne samo zaradi požiga Narodnega doma,ampak zato, ker sem moral postati nekdo drug. Da bom pisal v tujemjeziku, to bi že bilo, ampak dolgo nisem mogel sprejeti, da morampostati Italijan in se čutiti Italijan. V šoli mi ni šlo, potem pa soočetu svetovali, naj me da v semenišče v Koper, kjer da bodo imeliusmiljenje z menoj in ravnali na drugačen način. Tam sem se zbližal znekaterimi sošolci in v pogovorih z njimi sem spoznal, da fašizem initalijanska imperialistična težnja segata na Balkan, da je tozgodovinsko dejstvo, ki pa se mu je treba upreti in postati zvest sebiter začeti igrati neko dvojnost. Biti dvojen je psihološko gledanonekaj napačnega, zgrešenega. Toda to je bila zame rešitev.<h3>V avtobiografskih momentih romanov pišete, da ste bili v šoli,potem ko je bila odpravljena slovenščina, neuspešni, da ste veljali zaneinteligentnega, da so se vam posmehovali in tako ste leta životarili.</h3>Bil sem mesečnik, pobalin, nisem sicer kradel in uničeval, ampak sem sepotepal. Ko sem naredil štiri razrede slovenske osnovne šole, mi jemoral oče plačati učitelja, ki me je usposobil, da sem se za siloizražal v italijanščini. Doma mi ni mogel nihče pomagati, moj oče jebil na žandarmeriji avstrijski fotograf, obvladal je nemščino, malotržaški dialekt, toda to ni bilo za v šolo. Ko sem spregledal, da moramostati zvest slovenski identiteti, sem začel iskati slovenske knjige. Knam so prihajale na skrivaj, na šverc, v nahrbtnikih, kakor tobak. Napodlagi slovenske literature sem spoznal svet in naravo ter začelštudirati. To je bil res duševni boj: ali ostanem Slovenec ali postanemItalijan? Ko sem to spoznal, sem bil v redu dijak. Ko pa sem pustilteologijo, moja semeniška matura ni veljala nič. To je bila moja drugahuda ura, čeprav maturant, sem bil spet samo z veljavnim spričevalomosnovnošolca.<h3>Če ostaneva v semenišču: katere poteze vaših sošolcev so vas tako temeljno spremenile?</h3>AlbinBubnič je bil brihten mulc, po vojni je postal znan časnikar. Imel ječut za zgodovino in politiko, citiral je svojega dekana, ki je pravil,da bodo ruski konji pili vodo iz Tibere. To je bil panslavizem, Bubničje pogovor vedno speljal na zgodovino, da je Italija šele leta 1870postala država, da je osvojila Vatikan.<h3>Zgodovina vas je preobrnila z mislijo, da so režimi minljivi?</h3>Gotovo,potem smo se začeli ilegalno zbirati: katoliška stran na eni, komunistina drugi, liberalci na tretji strani. Jaz sem bil, ne da bi vedel, vTIGRU. To je bila najbolj kapilarna organizacija, tudi marsikateriduhovnik je bil v njej.<br>Ko sem bil študent, sem bil na katoliški strani. Šli smo na študijskiteden na Lovce nad Višarjami, to je bilo, kot da smo šli na božjo pot.<h3>Kaj je bil to študijski teden?</h3>Majhna ilegalna univerza, ki jevztrajala, da se je govorilo o slovenski literaturi in o zgodovini.Žalostno je bilo, da je bilo za nas edino upanje to, da se sproži nekavojna. Ta ilegalna študijska srečanja smo imeli po različnih krajih,tudi v Trstu.<h3>Kako je potekal tak zbor, je imel uvodno predavanje ...</h3>...prišlo nas je enkrat 40, drugič 50. Vseh starosti in iz različnih šol.Osnova je bila poprava nalog. Profesor Josip Kosovel je popravljalnaloge, ko smo pisali o ne vem več čem, o pomladi, o zimski turi.Nekaj, o čemer je bilo treba rabiti besede. Učili smo se iz poprave, toni bil sistematični pouk. Bili smo jezikovno povsem na tleh, zbiralismo se ob vseh mogočih priložnostih, tudi za Miklavža v gostilni. To bimorala vedeti tudi slovenska mladina.<h3>Kako ste sprejemali akcije TIGRA, ki je podstavljal bombe in se oglašal z eksplozivi?</h3>Mismo bili za to. Tudi za akcijo zoper časnik »Il Poppolo di Trieste«. Tani bil samo zagaman, v smislu, da se moramo Slovenci poitalijančiti,ampak je tudi zasramoval slovenski jezik. Zato so ga naši fantje hotelikaznovati in so vanj podstavili bombo. Mislili so, da ne bo nikogar vuredništvu, da gre celotno uredništvo večerjat, ampak so zgrešili, kerdnevniki začenjajo izdajo prav na večer. Tako je eden na žalost umrl,drugi so bili ranjeni. Potem je sledila preiskava in štiri naše junakeso obsodili na smrt. Jasno, da smo jih imeli takrat vsi za junake in neza teroriste. Enega, Ferda Bidovca, sem celo poznal, delal je vtrgovini pri svojem očetu na »Rusem trgu«, kjer je imel stojnico tudimoj oče. Druga zadeva pa je, da nismo bili vsi junaški. So pa potemugotovili, da se podstavljanje bomb ne izplača: zaradi enega mrtvega,ki ga niso hoteli, so bili štirje obsojeni na smrt. Zato je delovanjeTIGRA odtlej bilo bolj tajno, ampak akcije so vseeno prihajale na dan.Med vojnama je bilo v zaporu več kot 500 aktivistov TIGRA, ZorkoJelinčič, eden glavnih, je bil zaprt devet let. Leta 1941, ko soItalijani zasedli Ljubljano, so naredili zastraševalni proces v Trstu,po katerem je bilo ustreljenih pet tigrovcev. Vsega tega v Italijipraktično ne poznajo. To ni samo naša zgodovina, to je zgodovinaEvrope. Fašizem je nastal pri nas leta 1920, še preden je prišelMussolini na oblast. Kar je nastalo v Evropi potem, Nemčija, Španija,je le sledilo požigu Narodnega doma.<h3>Zakaj v tridesetih letih niste emigrirali v Jugoslavijo in ste raje ostali pod fašizmom?</h3>Dostimladih je zbežalo, še zlasti tedaj, ko je Italija potrebovala vojake zaokupacijo Abesinije. Če si se povezal s TIGROM, so ti lahko pokazaliskrivne poti čez mejo. Imeli so postojanko v Ljubljani, ki je bilapovezana z Beogradom. Jaz sem spadal med tiste, ki smo si kot motopostavili: mi smo tukaj doma! Mi smo tukaj že 12 stoletij, jaz spadamzraven k ljudem Trsta.<h3>To je bila drža, ki je naravnost zahtevala proučevanje zgodovine, denimo dejstva, da je imel že Trubar župnijo v Trstu.</h3>Tegasem se učil na skrivaj. Bral sem, kar mi je prišlo pod roko. Ko semdelal maturo na koprskem semenišču, to niso bili heci, danes delajoizpit iz zadnjega razreda liceja, takrat smo delali izpit iz trehrazredov. Imeli smo italijansko literaturo, latinsko, starogrško.<h3>Ste imeli predmet slovenščino?</h3>Ne, smo imeli pa eno urohrvaščine na teden, a nobene slovenske. Semenišče je šolalo duhovnikeza službovanje po Istri, kjer je bila večina hrvaška. V Gorici pa soimeli v semenišču tudi slovenščino. Vprašali ste me o Trubarju; bralsem o njem, a ne le to, izdajali smo na ciklostilu celo revijo»Malajdo«. Potem sem imel revijo, ki je za naslov imela Kocbekov verz»Dvignjeni iz nedelje«, v njej pa sem začel pisati o slovenskizgodovini. Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskalpomen posameznih besed, ki jih nisem razumel. Zapisoval sem jih vzvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.<h3>Slovenščina za vas ni bila samo jezik, ampak enigmatika, miselna dogodivščina?</h3>Med študijem teologije sem bral Kocbekovo »Zemljo« in sem se pridružil njegovi reviji »Dejanje«.<h3>»Malajda« je bila kot sovjetski samizdat?</h3>Samo da pri meni nišlo za ideologijo, ampak takrat zgolj za jezik. Ko sem izbral ime»Malajda«, sem mislil, da je to velik ribiški čoln, ampak sem sezmotil, to je ribiška mreža. »Malajda« - vseeno je to lepo ime!<h3>Prvi večji tekst ste napisali v »Mladiki« leta 1936, ko jeizhajala v Celju. Dali ste mu naslov »Bebec Janez«, podpisali pa ste sekot Ambrožič. Je bil to strah pred fašizmom, da se niste podpisali kotPahor?</h3>Nisem bil prepričan, da tekst kaj velja. Skril sem se samemu sebi poddekliškim priimkom svoje matere. Pravzaprav sem napisal dve kratkičrtici, »Rdeči plašč« in »Bebec Janez«, ki sta bili združeni. Prva jegovorila o škofu Alojziju Fogarju, ki se je postavil po robu fašizmu inso ga zato odstavili, druga pa je govorila o njegovem italijanskemnasledniku, ki ni več obravnaval problematike slovenskih pravic in semga zato ironiziral s primero o bebcu Janezu. Toda urednik Pogačnik, kije po vojni postal škof, je ti dve črtici objavil vsako posebej v dvehštevilkah, tako da ljudje sploh niso vedeli, kaj sem hotel povedati z»Bebcem Janezom«. On je seveda razumel in črtic ni hotel objavitiskupaj, ker takrat Ljubljana ni bila naklonjena temu, da bi poročali,kaj počenja cerkev pri nas. »Slovenec« o nas preprosto ni pisal, če pasmo že pritisnili nanj, je objavil kvečjemu poročilce v štirihvrsticah, ne da bi objavil o tem članek.<h3>Je »Jutro« ravnalo drugače?</h3>»Jutro« nam je bilo boljnaklonjeno, liberalci so bili v resnici iredentisti. Že od leta 1880,ko je v Trstu izhajal časnik »Edinost«. Ljubljanska cerkev je bilavatikansko usmerjena v tem smislu, da je bil Vatikan hvaleženMussoliniju, ker je dal leta 1929 cerkvi Vatikan, torej državo.Italijanska politika je bila skregana s cerkvijo, odkar so leta 1870zavzeli Rim, ustanovili združeno Italijo in torej papežu vzeli Rim.Mussolini je bil brihten, hotel je imeti cerkev na svoji strani - kakorjo hoče imeti danes tudi Berlusconi -, zato je papež rekel, da jeMussolini dar božje previdnosti. Ljubljanska cerkev svoj odnos dofašizma nadaljuje od tedaj in ne od španske državljanske vojne in odnarodnoosvobodilnega boja. Danes je zgrešeno, če začneš priosvobodilnem boju takrat, ko so komunisti likvidirali bana Natlačena. Vredu, to so počenjali po komunistični liniji, je vsega obsojanjavredno, ampak cerkveni antikomunizem se je začel že dosti prej, že začasa hudega položaja, ki ga je imela pri nas slovenska cerkev za časafašizma.<h3>Te teme ne marate, pa vendar: France Kralj je v času fašizma naslikal v cerkvi Mussolinija v peklu ...</h3>... to je v Divači.<h3>... ampak noben cerkveni slikar si ni drznil v komunizmu naslikati Tita v peklu.</h3>Prinas se to ne bi moglo zgoditi. Večina Primorcev Tita združuje s pojmomOsvobodilne fronte. Čeprav Tito ni prišel v Trst zaradi meje, ampakzaradi revolucije in komunizma. Vlogo so pri tem odigrali tudi našidomobranci, ki so po padcu fašizma prihajali k ljudem kot partizani;pri nas so jih bili vsi veseli, ker so govorili po slovensko, oni pa sohodili po Krasu in iskali te, ki bi se lahko pridružili partizanom, injih pošiljali gestapu.<h3>Toda po italijanski kapitulaciji leta 1943 so pod nemško okupacijoprav domobranci ustanavljali slovenske šole po Trstu in Gorici.</h3>Ja, hvala lepa, to je resnica, toda dobiti slovenske šole pod nemškimpokroviteljstvom nismo mogli sprejeti kot plus. Ko so Nemci aprila 1941prišli v Beograd, so našli na kraljevem ministrstvu za vojsko povezavoz našim TIGROM. In oni so dali Italijanom dokaze o mreži TIGRA, ki jebil takrat že oborožen in bil pripravljen na vojaško akcijo zoperItalijane, ko bi napadli Jugoslavijo. Prvi upor proti okupaciji so vSloveniji začeli prav tigrovci, Zelen je pri tem padel, tega pakomunisti niso hoteli priznati. To tigrovsko orožje in mrežo aktivistovso torej Italijani odkrili, ljudi pozaprli in naredili proces zoper 60obtožencev, ki so jim sodili kot teroristom, ker so imeli pri sebiorožje. Pod TIGROM so pri nas sodelovali tudi intelektualci, s katerimiso kot ločena organizacija sodelovali tudi komunisti.<h3>Po srcu ste bili blizu TIGRU, toda zakaj ste konec tridesetih letraje odšli služit v italijansko vojsko in osvajat Afriko, ne pa vtigrovsko ilegalo?</h3>Imel sem fiksno idejo, da hočem dobiti neko diplomo. To je bila očetovaželja, a tudi jaz nisem hotel v ilegalo kot faliran študent, kar sonekateri očitali osvobodilnemu boju - da ga sestavljajo faliraništudenti in nebodijihtreba. Boris Pahor ni bil noben korajžen fant. VLibiji sem bil pripravljen, da se po začetku spopadov javim k Angležem.Italijani so vedeli, da bomo Slovenci ob začetku vojne z Angležibežali, in so nas dali v posebne bataljone, brez orožja.<h3>Po italijanski kapitulaciji se je zgodila velika državljanskabitka pri Turjaku septembra 1943, ko so partizani sodelovali s fašisti.Angažirali so jih kot topničarje in so skupaj z njimi premagalilegionarje in stražarje. Ste vedeli za to?</h3>O tej bitki takrat nisem slišal. Po italijanskem umiku iz Afrike sembil tolmač v taborišču za jugoslovanske častnike ob Gardskem jezeru.Tam sem poleti 1943 bral knjigo, kjer je pisalo o komunističnihlikvidacijah. Toda zame po 20 letih antifašizma ni bilo druge rešitvekot osvobodilni boj, kateremu sem se nameraval priključiti. Vedel sem,kaj hočejo komunisti, ampak sem si rekel: kaj pa hočem, se bom pa povojni, če bodo prevladali, boril še proti komunistom, kakor sem se bilproti fašizmu. In tako se je tudi zgodilo, ko sem 24 let objavljal vreviji »Zaliv«, v kateri nisem sprejel komunistične diktature, in semopogumil Kocbeka, da je dal intervju o poboju domobrancev. Upiral semse trem diktaturam: fašizmu, nacizmu in komunizmu, tako da se mi nemore reči, da sem bil na komunistični strani.<h3>Pod fašizmom ste v libijski puščavi opravili maturo, kasneje stese kot vojaški tolmač ob Gardskem jezeru vpisali na univerzo v Padovi.Kako, da ste se znašli v Dachauu?</h3>Mene so prišli januarja 1944 iskat domobranci; najbrž jim je tosvetoval kaplan, ki je vedel, da ne bom na njihovi strani, saj semobjavljal v Kocbekovem »Dejanju«. Pri meni doma so našli proglas protinacizmu - v katerem sem zapisal, da si bo nacizem na tržaških skalahrazbil glavo - in me izročili gestapu. Imel sem srečo, da sem vmeszamenjal pisalni stroj, na katerega sem pisal, tako da mi niso moglidokazati avtorstva proglasa, ampak samo posedovanje. V zaporu so mepretepali z jermeni, nazadnje pa so me poslali v Dachau.<h3>Kakšna je bila obsodba? Koliko let ste dobili?</h3>Ni bilodoločeno. Iz Dachaua ni nihče odšel, razen na začetku, ko so ga odprli,leta 1933, za nemške komuniste in levičarje. Ti prvi taboriščniki soimeli možnost, da se izboljšajo, oziroma če so imeli kakšnega strica,so jih poslali domov. Ko pa so vanj začeli pošiljati ljudi iz drugihdežel, iz njega niso več spuščali. Celo tistih lončkov za pepel, ki sojih imeli najprej za svoje Nemce, potem niso več uporabljali. Če bi meodkrili, da sem jih nalagal - ko sem rekel, da mi je proglas prineselneki študent v kavarno, da ga jezikovno popravim -, bi v taboriščeposlali telegram in bi me obesili. To se je dogajalo, doživel semprimer Poljakov, ki so bili že mesece v taborišču, potem pa je prišelukaz, da jih pobesijo. Jaz sem imel še srečo, da so me poslali vDachau, zakaj marca 1944 so v Trstu postavili eksploziv v vojaškimenzi, za kar so se nacisti maščevali tako, da so iz zaporov pobrali 60jetnikov in jih pobesili kot talce. Če bi ostal v tržaškem zaporu, biverjetno končal med njimi.<h3>Dachau je bil taborišče za elito?</h3>Ker je bilo taboriščezgrajeno večinoma za nemške protinacistične intelektualce in torejugledno, so tudi po tem, ko so vanj pošiljali ujetnike iz drugih dežel,dachavci ravnali kot gospodje: pri vsakem transportu, ki je prišel, sopregledali, ali imajo kakšne interesantne ljudi, iskali so sposobne, kiso znali nemško ali bili inženirji. V njem je bila naša inteligenca:Lojze Kraigher, kirurg Arko, literarni zgodovinar Nino Legiša, vsi, kiniso hoteli biti na domobranski strani. Kar nas je prišlo iz Trsta, sonas večino poslali v Alzacijo. Ko pa so se zavezniki začelipribliževati Alzaciji, so nas spet poslali v Dachau, tam pa so merešili naši dragi »dejanjarji«, člani revije »Dejanje«, ki so bili tamzaprti, ko so iz mene naredili bolničarja. Iz mojega drugega Dachaua some poslali v taborišče Doro, ki je bilo zgrajeno v predorih v hribu,kjer so izdelovali rakete V2.<h3>Ste takrat vedeli, kaj delate, da von Braun izdeluje rakete, s katerimi so iz Nemčije lahko obstreljevali London?</h3>Takratabsolutno nisem vedel za eksistenco von Brauna, smo pa vedeli, daizdelujejo rakete. Tam smo govorili predvsem o saboterjih, ki so bilipravi heroji, ti francoski in ruski inženirji, ki so šli v gotovo smrt.Ko zaradi sabotaže raketa ni vzletela ali pa je padla v morje, sonacisti pregledovali, kateri oddelek je to naredil. Ko sem prišel vtaborišče oktobra 1944, so jih naenkrat obesili deset vpričo vsehnemških inženirjev.<h3>Kako ste preživeli taborišče?</h3>Imel sem srečo. Ker sem govorilprecej francosko in nekaj nemško, sem postal tolmač zdravnika, ki jebil prav tako zapornik. Taborišča v zahodni Nemčiji so bila politična,v njih smo bili antifašisti. Druga rešitev je bila, da sem bil bolničarin nisem hodil na apel in mi ni bilo treba stati dve uri na dežju ali vsnegu. V tem smislu sem bil privilegiran. Iz zapora mi je v taboriščeuspelo prinesti nekaj cigaret in pod prho sem jih v Dachauu dal vrobec, tako da se niso zmočile. Te cigarete sem potem zamenjal zamajhen pulover s starim zapornikom. Ampak potem so me poslali vAlzacijo, kjer smo se spet slekli in sem kmalu ostal brez puloverja.<h3>S spoštovanjem pišete o taboriščniku, ki je bil tako strastenkadilec, da je zamenjal kos kruha za cigareto. Kako je s cigaretnimdimom premagal taborišče smrti?</h3>Čeprav se on zaveda, da bo to lahko plačal z življenjem, ker je velikamožnost, da ga bo zamenjal še drugi in še marsikateri dan, ga jazskušam z absurdom poveličati. Žrtvuje življenje, da bi zadostil svojiželji po uživanju. Njegovo mišljenje je zgrešeno, saj bi moral ravnatipo principu, po katerem skušamo na vse načine reševati svoje življenje,se zatekamo k zdravnikom, k vsemogočim rečem, da bi ga rešili. On je topreskočil v imenu želje po okušanju tobaka in se zarežal v obraz smrtiin s tem mogoče dosegel veličino nad nami, ki smo se oklepaliposušenega kruha, da bi preživeli. Pri tem je treba imeti tudi pogum.<br>Priznam, da se je tukaj tikalo mene. Po naključju sem imel paket»Morave«, jaz sem bil prvi krivec, moral bi mu vsaj del cigaretdarovati ali vzeti samo polovico kruha, tu sem absolutno jaz kriv.<h3>Ste v času taborišč dobili v roke kakšno knjigo?</h3>V naših taboriščih knjiga ni obstajala, so jih pa imeli v Buchenwaldu, kjer so bili komunisti organizirani.<h3>Kako je taborišče mentalno uničilo človeka? V »Mojih suhotah ...«omenjate, da ste po taborišču delali izpit iz latinščine, a so se vammožgani uprli.</h3>Ena najtežjih intelektualnih preizkušenj v življenju je bila latinskanaloga, kjer je bilo treba italijanski tekst prevesti v latinskega. Toniso bile mačje solze, v taborišču sem doživel nekakšno izpraznitevvsega znanja, ki sem ga imel. Sem tudi padel na tem izpitu. Ko sem gadelal drugič, sem se prej malo opil in sem dobil zadostno. Moral semzačeti znova s slovnico, od začetka sem si spet sklanjal: rosa, rosae,rosae, rosam ..., bral Livija, da sem sploh dobil v uho latinskistavek. Drugi izpit, ki mi je še manjkal, je bil iz rimske zgodovine,pri kateri pa me je profesor dvakrat vrgel. Zahteval je pri rimskizgodovini, da mu prevedem košček Livija, in čim sem po štirih vrsticahen glagol prevedel po svoje, me je že vrgel. In to dvakrat. Potem semzvedel, da živi v Trstu oče profesorjeve žene, sem šel do starega in mupovedal, da sem študent, ki je dvakrat delal izpit pri njegovem zetu,in da me je dvakrat vrgel, ne da bi me sploh spraševal zgodovino. Rekelsem mu, naj me vendar vpraša kaj o zgodovini. Profesor je verjetno bilfašist, ki je vedel, da sem prišel iz taborišča. Potem me je v tretjele vprašal zgodovino in sem lahko diplomiral. Zraven je bila njegovažena, tudi asistentka, ki je vedela, da sem bil pri njenem očetu, in mije rekla: »Vidite, da je tudi vam uspelo.« Jaz sem molčal in šel stran.V taborišču sem postal tabula rasa pri poznavanju zgodovine, vse semmoral počasi spet pridobivati nazaj. Še danes moram iskati poenciklopediji, če hočem kako dobo dobiti jasno pred seboj. To je biločiščenje, pranje možganov.<h3>Ko ste pisali »Nekropolo«, ste poznali knjige Prima Levija o taboriščih?</h3>Ne,veliko kasneje. Ko sem ga prebral, sem mu poslal italijanski tipkopisprevoda »Nekropole« in ga prosil, ali je tako ljubezniv, da bi mipovedal, kako gleda na moj način, kako sem jaz napisal. Mi sploh niodgovoril, vprašanje, ali je bral. Vem, da taki ljudje dobivajo dostipošte, še jaz vidim, kako mi pošiljajo tekste nekateri ljudje, zdaj, kosem postal nekako znan v Italiji. Kaj jaz mislim, kaj bi jim jazsvetoval. Bog pomagaj, rečem, nimam časa! Verjetno je tako tudi Levivzel moj tekst.<h3>Letos ste se srečali z nobelovcem Imrejem Kertesem v Parizu, vsaks svojim romanom o koncentracijskih taboriščih. O čem sta sepogovarjala?</h3>Najin pogovor ni bil interesanten. To so hoteli moji prijateljiFrancozi. V času, ko je Francija vodila Evropsko unijo, je počastilaspomin na taboriščnike in so naju zato povabili s Kertesem. Imajo menekako v čislih, ko gre za kulturo. Za kraj srečanja so izbralipomembno gledališče »Odeon«. Najin pogovor je tekel na dvehvzporednicah: on po svoje, jaz po svoje. Jaz sem hotel poudariti, daniso bila samo judovska taborišča, judovska tragedija, ampak da so bilatudi taborišča za ljudi, ki smo bili antifašisti oziroma antinacisti.<h3>Nekje pišete, kako je tragedija preživelih taboriščnikov tudi to,da imajo slabo vest, če jim je bilo kakšen hip malo lepše, kot denimotisti, ki so se za barakami kdaj sončili.</h3>Jaz se nisem sončil, nekateri pa: Poljak Janoš, on se je sončil. Jazsem v taborišču obsojal naravo. Ne sonca kot takega, ampak drevesa.Nekateri francoski taboriščniki so v spominih opisovali, da so imelikot tolažbo pogled na naravo. Jaz pa ravno narobe. Sem rekel: »Tadrevesa lepo rastejo proti soncu in se razraščajo. Narava popolnoma posvoje živi in se ne briga za človeka.« Potem sem se po vojski prednaravo oprostil, ko sem delal v Dutovljah na Krasu, kjer sem se zaprl vsobo in pisal. Sem rekel naravi, naj mi oprosti. Narava ni kriva, jeedino pošteno bitje, ki ji ni treba, da bi nekoga ubijala, zato da biživela.<h3>Simbolno ubijanje je bila usoda vaše knjige »Odisej ob jamboru«.Če jo danes beremo, smo presenečeni, saj ste pred 40 leti pisali tako,kot se na Slovenskem piše v času po padcu komunizma. Napisali stekritično polemiko s Kardeljevim pojmovanjem, oblast pa je leta 1969reagirala tako, da je zaplenila vse knjige, in enako ob drugi izdajileta 1971. Ko ste leta 1975 izdali legendarni intervju s Kocbekom, sovas ob prvem prehodu meje aretirali in slovenski partijski režim vam jevtisnil pečat v potni list, s katerim vam je za eno leto prepovedalvstop v Slovenijo.</h3>Če hočem biti pošten: ko sem to pisal, sploh pomislil nisem, da me bodonapadali in me prepovedali. Meni je šlo za to, da smo Primorci šli vosvobodilni boj, da bomo imeli pošteno prihodnost. To smo dosegli stem, da se je vsaj slovensko ozemlje do Sežane združilo z glavninoSlovenije. Da pa je bila Slovenija spet v rokah neke diktature, tokratne tuje, ampak slovenske! To mi ni šlo v račun na noben način: da biprimorski človek, ki je dal skozi fašizem, ki je dal skozi nacizem,moral dati skozi še domačo diktaturo!<br>Druga nesprejemljiva stvar pa je bila, da moramo nevarnost svojeasimilacije na tujem reševati po političnih, komunističnih direktivah.To sem rekel že leta 1953, zato je proti meni začel delovati BorisKraigher, mojo ženo, Radoslavo Premrlovo, so vrgli iz službe, ker jeizšla revija »Sidro«. Revijo smo ustanovili Alojz Rebula, Pavle Merkuin jaz. Leta 1966 sem ustanovil revijo »Zaliv«, v kateri semizpostavljal komunistično diktaturo na Slovenskem in vprašanjeslovenske samobitnosti. Dokler ni nastala slovenska država, je pri nasLjubljana finančno podpirala samo institucije levice. Sam se štejem zasocialdemokrata, mi nismo dobili enega dinarja kot pomoč slovenskikulturi.<h3>Je bila vaša revija »Zaliv« vseskozi na črni listi?</h3>Začela jebiti takoj po moji kritiki Kardelja, potem pa me je napadla revija»Komunist«, ker sem rekel, da če komunisti ne bodo reševali našegapoložaja na podlagi narodne zavesti, naj nastopi cerkev, ki bo reševalanarodno zavest s pridigami, tako kot so imeli v času fašizma slovenstvov rokah naši mašniki.<h3>V čem je smisel, da danes toliko govorite o zgodovini, da skoraj vsak teden predavate Italijanom o fašizmu?</h3>Kajje počel fašizem nad Slovenci na Primorskem in potem v okupiraniLjubljanski pokrajini, v Italiji ni razčiščeno. Kaj je počenjal stalci, z vasmi, ki so gorele? O tem sem napisal tudi članek v tržaškem»Il Piccolu«. Ko sem dobil francosko legijo časti, je tudi italijanskalevica, ki je bila takrat na oblasti ..., no, eden njenih politikov jerekel, da je treba poskrbeti, da dobi Pahor tudi italijanskoodlikovanje. Odgovoril sem: »Ja, če bo v formulaciji, s katero mi dajopriznanje, omenjen tudi fašizem iz mojih knjig in iz mojega življenja,potem ja, drugače pa takšne nagrade ne maram.« O tem so tudi pisaličasniki, »Corriere della Sera« je zapisal, da Pahor ne bo sprejelodlikovanja od predsednika države, če ne bo tudi obravnave fašizma.<br>Italijanska publika je ignorantska, ampak ni kriva svoje ignorance.<h3>Vaš credo je, da je treba zgodovino vedno na novo proučevati, naSlovenskem pa v delu javnega mnenja velja odpor do zgodovinekomunističnega totalitarizma.</h3>Sem za to, da se mladini prikažeta obe strani. Ko so imeli zadnjičgovor štirje škofje ob odkritju komunističnih grobišč, sem rekel, da bimorali ti škofje enkrat iti tudi v taborišča in priznati, da so teljudi - ki jih danes ne moremo odkopati, ker so zgoreli v pepel -pošiljali v smrt tudi naši ljudje. Pa so mi nekateri rekli, saj sokomunisti 40 let govorili, kaj so počeli domobranci. To je res, sem jimrekel, ampak mladim ljudem, ki danes spoznavajo zgodovino, je trebaprikazati cel spekter nasilja.<h3>So vas kot antifašista kdaj povabili, da bi imeli govor na kakšni partizanski komemoraciji?</h3>Ne, sam pa ne hodim na nobene komemoracije.<h3>Ko ste pisali desetine knjig in množico tehtnih člankov, ste bilina Slovenskem ignorirani in prepovedani, v Italiji pa neopaženi, zdaj,ko so vas Francozi postavili na kulturni piedestal, ste zaželeni invabljeni po isti Italiji in Sloveniji. Kot metuzalem, ki bi mu šlomirno bivanje in ležernost, ste tako družbeno dejavnejši kot kadarkoliprej. Kako sprejemate to novo življenje?</h3>To sprejemam zelo hladno in odmaknjeno. Ravno na podlagi tega, kar stezdajle rekli. Priznati moram, da so me slovenski založniki spoštovali.Ker sem zmeraj govoril o fašizmu in nacizmu, so mi navkljub partijskimprepovedim lahko izdajali knjige. Košar iz »Obzorij« mi je tiskal»Skarabeja v srcu«, ko me nobena založba ni hotela sprejeti. Pa se jepotem Javoršek jezil, zakaj tiskajo tega Pahorja. Košar je bil poštenkomunist; poštene komuniste so po vojni dali stran, jih niso pustili naoblast. Moje zadoščenje je bilo v Franciji, kjer so me vzeli zasvojega, ko so mi dali legijo časti. Ko so me v okviru evropskihprireditev povabili v Pariz, sem dejal, da ne predstavljam Slovenije,saj sem iz Trsta, francosko kulturno ministrstvo pa mi je odvrnilo, davedo in da me vabijo kot evropskega pisatelja. Ta uspeh je moj uspeh.Ali pa Nemci, ki so mi dali nagrado za »Nekropolo« kot najboljšoknjigo, ki je izšla leta 2001. Nemci, kljub njihovemu hudemu, ki gaopisujem, me nagradijo! Tega, moram reči, se veselim.<h3>Se vam je kateri izmed predsednikov slovenske države kdajopravičil za preganjanje, ki ga je komunistični režim vršil zoper vasin s tem onemogočal vaš vpliv na slovensko kulturo in politiko? Denimobivši predsednik Kučan, ki je osebno vodil zvezo komunistov?</h3>Ne Kučan ne noben drug predsednik države se mi ni opravičil, res pa je,da mi je Kučan na predlog Pen kluba podelil srebrni znak. Moj dragiEvgen Bavčar v Parizu pravi, da bi moralo enkrat priti državnoopravičilo zaradi preganjanja, ki ga je doživljala revija »Zaliv«. Tudislovenska kultura ni dala poudarka »Zalivu«. Ko se govori o razvojudemokracije, se omenja glavno vlogo predvsem »Nove revije«, zgodovinskavloga »Zaliva« pa je zapostavljena. Za to revijo smo 24 let delali vsizastonj, celo znamke za poštnino, ko smo jo pošiljali, smo samiplačevali. Ko danes berete prikaze slovenskega upora proti komunističnidiktaturi, »Zaliva« ne omenjajo.<h3>Italijani vas slavijo zaradi pisanja o fašizmu, Nemci zaradiprikazov nacističnih taborišč, Francozi zaradi vaših romanov, Slovencipa zato, ker vas slavijo drugi, ne pa, ker bi se zdrznili ob vsebinivaših del. Denimo ob spoznanju vaših angažmajev v času partijskediktature. Te vsebine so še vedno ...</h3>... tabu. A mene ne marajo ne komunisti ne domobranci. Oba dominantna vladajoča politična pola.<h3>Nekoč ste bili tako zagnan planinec, da ste se iz Trsta peljali ssposojenim kolesom pod Mangart, na katerega ste se potem povzpeli. Šehodite na Nanos?</h3>Zdaj že precej časa nisem bil. Nekje sem zapisal, da če bi me kdopripeljal do Razdrtega in imel malo potrpljenja z menoj, bi poskusil.Tukaj v Kontovelu imamo možnost, da hodimo navzgor. Do Napoleonskeceste nisem šel, odkar mi je letos umrla žena. Do vrha je kakšnihtristo metrov višinske razlike, sem pa zadnjič šel kos poti. Sem rekel,da spet malo okrepim organizem. Zelo rad bi se še malo okrepil. Predtremi leti sem prosil sina, da me pelje do žičnice na Višarje. Sem sepovzpel kar lep del poti, a sem se ustrašil, ko je začelo grmeti. Tapot me še vedno mami, sem nanjo zelo navezan. Na Triglavu sem bilšestnajstkrat, iz vseh koncev sem šel gor. Imel sem dve velikiljubezni: eno je bilo morje, drugo so bili hribi. Ko sem bil poleti obmorju, sem komaj čakal, kdaj bom imel štiri dni, da bom šel v hribe, kosem bil pa visoko gori, mi je bilo žal, da sem zapuščal morje.]]>
   </description>
   <pubDate>Fri, 04 Sep 2009 01:44:10 +0000</pubDate>
   <guid isPermaLink="true">https://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2217&amp;PID=157155&amp;title=boris-pahor#157155</guid>
  </item> 
 </channel>
</rss>