mal heca

A res potrebujemo vse to? Ne me narobe razumet. Vse to mi je zelo všeč, ampak a nas ne dela to že skoraj invalide? Pa ne mi zdaj s tistimi: če bi vsi mislili kot ti, bi bili še vedno v jamah. Se mi zdi, da vsaka stvar ima neko svojo mejo. In mi gremo s temi pametnimi stvarmi počasi čez njo.  

Po drugi strani, če pogledamo službo. En kup tehnologije in računalnikov, ki bi nam morala olajšat delo. Ampak... ali nam res? Meni se zdi da še vedno cepamo tistih 8 ur in smo še vedno isto utrujeni kot npr. 25 let nazaj. Naredimo mogoče več, ja. Ampak... kaj to pomeni posamezniku, ki dela?  

V nadaljevanju, ker možgane tako kot vsako mišico treniramo, postanejo otopeli. Paše jim počitek... dolg počitek. Ampak ta počitek predstavlja propad. Če možgani propadajo, propada cel organizem. Ne da se ti več nič, ker je vse preveč naporno, ker vse preveč traja. Lažje se je zavlečt v en kot in spremljat novice... so te resnične, uporabne? Sploh ni več važno.

Važno, da se ti zdi, da ti čas mine in da se ti zdi, da je minil uporabno. Da povežem kratke videe z življenjem, vse kar je malo več za razmišljat, malo več za prebrat, malo več za raziskat postane utrujajoče, pretežko...

Malo teorije zarote: le komu ustrezajo otopeli ljudje, ki ne razmišljajo preveč, ki jim je težko pogledat malo levo in desno, ki najraje verjamejo kar jim pred nos postavijo MSMediji?

Da zaključim svojo misel, ki ni mus, da je pravilna... Je pa najdaljši post, ki sem ga napisal že mesece, če ne leta... Začel sem se učit šah, teorijo kitare, zbrisal sem profil na MMCju, tako da ne pišem več komentarjev in jih skoraj več ne berem... Počutim se bolje. Na treningih dam vse od sebe, tudi če se mi včasih ne da it, v službi se mi zdi da gre čas hitreje... ker več razmišljam? Je to ključ?

Če pogledam te stare ljudi s "čisto" glavo. Sami neki pisatelji, filozofi, profesorji... v bistvu ljudje, ki so celo življenje uporabljali možgane in niso uporabljali 5000 kratic in okrajšav v svojem pisanju.