Dekadent (Official), to soboto še zadnjič, poslovilni nastop na Metelkovi, po nekaj prigovarjanja nam domačim poslušalcem naklonijo urco ali dve glasbe. Sej ne, da so nam kaj dolžni, svoj konec so napovedali že dolgo nazaj, zaključili naj bi s koncerti v tujini, ampak.. lepo je sklenit krog med domačimi, a ni? Predskupina tudi odlični Ensanguinate.

Dekadent so bili z nami 2 polni dekadi in nam zapuščajo 7 albumov.

Od ostalih bandov se ločijo po mnogih samosvojih kvalitetah, čutnosti, uporabi durovih akordov v black metalu, izjemni estetiki vseh izdelkov in mešanjem doprinosa različno sposobnih glasbenikov, spločetka najbolj očitno v ritem sekciji.

Kar nekaj članov se je tekom ustvarjanja zamenjalo na basu in bobnih in ostali periferiji, najbolj trden člen pa je že dolgo časa kitarska naveza Artur-Gaj. Na wikipediji je nekdo jeben graf članov naredil. Trenutna ekipa pa skupaj orje že blizu 10 let.

Dekadent so tudi band kontrastov. Sigurno band, ki je v svoji karieri lahko zvenel najlepše in najslabše (spomnimo na zvok prvenca), vedno so na eni strani prebijali v visoko kulturo (Veritas v kinoteki ob kozarcu vina) in na drugi strani živo človeško dno. Ja, na oder prvega Oratorija recimo so šli bolj pijani kot Woli Wo, si morš mislt?

Nekaj pristno človeškega je v tem merjenju in hlastanju proti nebu, z nogami v blatu.

Nadejam se, da je tale zaključek v resnici le začetek nečesa novega.

V soboto v zemljo dajemo nekaj, kar osebno smatram za najpomembnejše na domači ekstremni metal sceni. Pa upam, da to niso gnila trupla, ampak semena.

Artur, Gaj, Gal, Tine, in vsi bivši člani, hvala za vse, cenim!

Upam da se vidmo v spodobnih številkah, event:

Tkole pa smo z njimi meditiral 16 let nazaj: