frogstomp wrote: Ko berem tele tvoje zapise se po eni strani precej najdem notr, kolk koncertov sm preležal nekje v kotu v zarodkovem položaju.. in po drugi strani se lahko samo zgražam.. fak! Kolk koncertov, dogodkov ki sem se jih najbolj veselil... sem preležal nekje v kotu v zarodkovem položaju! Tako kot mnogi moji kolegi.. in to se nam zdi oz. se nam je zdelo kar povsem normalno. Da greš nekam, in se v procesu tolk nabutaš da na cilj prispeš nezavesten.

Meni se je to zelo redko zgodilo, da sm prav zaspal nekje. Če je bilo preveč pitja se je zgodilo da se nisem spomnil koncerta, ali pa samo delno, ampak sem pa očitno aktivno užival v privh vrstah (fotke, pričevanja...). In ni lih normalno ne, je pa smešno/zabavno in vsekakor del metalske folklore. Mislim da preveč dramatiziraš, če si se pač odločil nehat pit, kul. Mogoče tale tema ki je postala nekakšen tvoj blog o streznitvi še komu pomaga - in če je bil dejansko tak problem kot praviš, potem podpiram odločitev.

Skupini je kljub pozni uri uspelo dobro ogreti publiko. Med njihovim nastopom pa se je zgodila “katastrofa” – zmanjkalo je piva in kmalu še Uniona (čeprav je bila cena kar lepo zasoljena – še posebej glede na kraj dogajanja). Kot kaže v baru niso pričakovali takšnega navala. Po nastopu Root A’ Ballute se je občinstvo začelo opazno krčiti in kmalu je ostalo le še malo ljudi. Ali je vzrok za to pozna ura ali pomanjkanje alkohola, ne bomo nikoli izvedeli.

Torej če povežeš točke.. kaj se zgodi z metal sceno/koncertom, če ni razpoložjive pijače? Folk gre domov, oz. nekam, kjer lahko pijejo naprej. 

Tako da ta trening živčnih povezav ni lasten samo meni, scena se kar pošteno namaka v točno tem. Če se ne, scene ni. 

Donald Hebb, oče nevropsihologoje pravi "neurons that fire together wire together".

Nazaj k učerajšnjem koncertu v povezavi z alkoholom.. V teh dneh se bo spet obrnil en mesec brez kapljice.. ampak učeraj sem si že prigovarjal, da se je nabralo dovolj razlogov, da se ga nažrem. Vse drobnarije, ki se takole postopoma nakopičijov duši in žuljijo, vnemajo okoliško tkivo podzavesti in uh... kako bi sedlo to porinit stran za par ur... in biti tu in zdaj, neobremenjeno .. sepravi, duh te že skuša, snubi, prepričuje, da se vdaš, prepustiš, potopiš v čašo.. ampak hkrati mi na drugi rami sedi ta "Kindle angel" (trenutna rešilna bilka, ker sm se čisto zaljubil v branje).. in mi prigovarja ,da s to čašo pozabe, ki sigurno ne bo ena, ampak bo odtrgala plaz, da se bom spet zvrnil v ta moker jarek in tulil v luno... sigurno poplačam teh nekaj ur oddiha z glavobolom naslednji dan in zapravljeno priložnostjo branja na soncu, čistih misli, vedrega duha in čvrstega telesa...

Gledam en "Talk sober" kanal, kjer dva čičkota pričata o tem kako sta se izvila iz tega primeža.. to so precej bolj doze kot sem jaz kadarkoli bil ali bi kadarkoli lahko bil (video ni vreden ogleda, je le eden v seriji mnogih, naključno izbran.. prilagam zgolj za okus):



Da pridem zdaj na bistvo v povezavi s temi citati iz reportaže, in da se približam temu, kar ti praviš v zvezi z dobrimi koncerti.

Zelo pozorno preučujem svoje misli, kdaj na koncertu me prime, da bi šel za šank po pijačo.. in to je, ko je ljudi malo, ko je občutiti v dvorani zadržost. Tedaj imam občutek, kot da je moja osebna odgovornost, da zakrpam luknjo med publiko in bandom, in tedaj začnem hitro pit in se potem spredaj prevračat, kar je v dostih primerih tisto, kar se nekako rabi, da potegne še koga noter, se zgradi momentum, in koncert za vse postane prijetnejši. 
Opazil sem še, da moram nekako zaposliti roke.. Naravno se držijo tiste hladne pločevinke ali kozarca, tako pa se mi vrtijo po žepih, prevračajo ključe in čepke za ušesa... sepravi nek izkaz nevrotičnosti..

No, pa sem se vseeno nekako uspel potolažiti, prelisičiti z dvema brezalkoholnima pivičkoma. 

Nazadnje je le prišel na oder band večera, band katerega komade dobro poznam, band zaradi katerih je vsa masa zbranih le pridrla v dvorano in pavze med komadi niso bile več mučne, pač pa je dvorano napolnilo divje vreščanje ugodja in... tedaj sem se lahko v celoti sprostil... pravzaprav zajadral na teh občutkih evforije, počutil sem se, kot da sem pijan, noro dobre volje, energičen, celo brez vseh negativnih aspektov, ki jih alkoholiziranost prinaša. 

Tako da 100% lahko potrdim tvoje občutke in rečnico, da je glasba najboljša droga.

Ko se sprehodim čez "Metal festival" vidim svašta, odvisno od festivala, v glavnem šeme, pozerje itd.

OK malo resneje - povsod lahko vidiš zapit folk 40+, ne samo na Metal festivalih, ampak na vseh možnih dogodkih, mogoče drugje celo še več. Na srečo se mi ni blo treba namensko distancirat, zadnja leta dosti manjkrat obiščem koncert kjer me bendi ne zanimajo in posledično sem tako na manj koncertih, pa tudi kar pogosto vozim na koncerte. Kar se tiče mačka, iz lastnih izkušenj, tam okrog 30. leta se je res poslabšal, ampak čez nekaj let pa nekako omilil, resno. Pa gre za iste nenormalne količine, ampak dejansko traja samo en dan. Kar se tiče "gremo na drink" pa, če mi kdaj res zapaše in grem z dobrimi frendi, lahko tudi pive padajo. Sicer pa naročiš nekaj brez alkohola in je to to.

frogstomp wrote: No ja, tako videnje se mogoče prileže kakšnemu 15-30 letniku, ki je pretežno obdan s družbo svoje starosti. Če danes pogledam svoje vrstnike ali nekaj let starejše ljudi, ki so to alkoholno ljubezen ponesli preko prečke 40te... a ti zgledajo zdravo? A bi reku, da metal in to alkoholno sprego, za katero nam najvidnejši predstavniki kot sta Halford in Hetfield kažejo, da ju je opustitev tega rešila pred pogubo.. vrednotiš višje kot zdravje?

Kolkokrat na leto si pijan? Js ene 5x, pa takrat pošteno, od tega ene 4x na koncertih pa še 1x na kaki metalski žurki - in to je to zadnja leta, dejansko. Nikoli nisem pil alkogola sam, nikoli nisem pil od žalosti ali da bi kaj pozabil (sploh ne razumem tega koncepta), vedno samo v družbi, od veselja oz. zato da je še bolj POWER (za gledat bende ki so mi res dobri sm lahko popolnoma trezen in se imam odlično). Zato so mi ti posti potem smešni. Če ste pa večkrat mesečno pijani in dostikrat na pijačah s frendi kjer se spije po nekaj pirov, potem pa razumem. Meni je to ko greš "na drink", spiješ 2-4 pive in greš potem domov neki najslabšega, kot da bi začel predigro in potem kr končal vse skupaj. Tako da to se strinjam glede zmernosti, zmernost ne obstaja, Metal je over the top muzika in tako tudi pitje. Na zdravje in srečno.