Atheist

Saj sem ga omenil par postov nazaj, med 1993 izdanimi čudaškimi stvaritvami...Drugače mi je Sanity Obscure bolj kvalitetna plata, a kaj, ko tu od besedil ne moreš kaj pobrati...lol, preaching the word of god...

Sami slatkiči so našteti, edino Nocturnus ne poznam, ma letim kar čekirat. Sicer sm pa še, kukr bi Prophet reku, dokaj površinski poslušalec, počasi počasi mi kaki detajli pronicajo v zavest (čeprav verjamem da glasba/umetnost deluje pretežno podzavestno). Glede Atheist, kukr je obdobje, trenutno me najbolj potegne Elements (ne znam razložit zakaj, analiza v prihodnosti upam.)

Vsi ga poznamo. Če ne vsi, pa vsaj vsi oboževalci virtuoznosti, progresije in tehnike. Ja, Ron Jarzombek je bog. Kitarski bog, vzornik mnogim mladim kitaristom, a vseeno podcenjen. Mastermind S.A. Slayer, kjer si je ustvaril ime, nato vodilna kreativna sila Watchtower. Bend je konec 80'-ih pustil pečat metalskemu svetu (perfektna 'Control & Resistence'), Jarzombkovo igranje pa je standarde igranja el. kitare prestavilo par deset stopničk višje. A vsaka zgodba se enkrat konča, tudi pravljica genialnih instrumentalistov Watchtower se je. Jarzombek je nadaljeval z raznimi projekti (Spastik Ink., Ron Jarzombek, Gordian Knot), kjer je moči povečini združil s svojim bratom, Bobby-em, bobnarjem, prav tako praktikantom neverjetnih sposobnosti. Tokrat je nori nikoli zadovoljen znanstvenik popolnoma zblaznel v svojem laboratoriju bolnih misli, in za projekt znovačil enega prvih, res ekstremnih metal basistov, legendarnega Alexa Websterja, vsem dobro poznanega iz Cannibal Corpse, ter bobnarja Behold... The Arctopus, Charlie Zelenya (po odpovedi Roddya (Hate eternal, Nile) in Adlerja (Lamb of God) ). Pod vplivom raznih halucigenih substanc so ustvarili zver, ki kolje iz zvočnikov kot, da je blizu apokalipsa. Glasbeno stimulativna glasba ne pusti ravnodušnega še tako zahtevnega poslušalca. Jarzombek vleče par vzporednic z prejšnjimi projekti, a to niti ni tako pomembno, saj, ne ozirajoč se nazaj, oče nadzvočno hitrega, tehnično-distorziranega igranja še vedno napreduje, in 'bolne' ideje vedno znova bruhajo iz njega, kot lava iz vulkana, ki nikoli ne usahne. Bas mu sledi neverjetno, Webster je na albumu zagotovo proizvedel ene bolj inovativnih bas linij v njegovi dolgoletni studijski karieri, nadgradil 3-prstno igranje, in iz Spector-ja  izcimil vse kar se je dalo v danem momentu. Tri, štiri sekundne praznine je obogatil z distinktivno njegovimi 'filli', kar njegov doprinos le podvaja. Kompleksnost, agresija, hitrost, udarnost, prepletena z prefinjenim občutkom komponiranja, valovanje frekvenc skozi odličen zvok vseh instrumentov postavlja ta izdelek na top listo letošnjih tehničnih/prog. izdelkov. Jazz vpliv je opazen, mol prebiranje strun je obvezno, atonalnost, disharmoničnost, staccato serije točnih, teoretično podkrepljenih struktur pa dajejo albumu težo, in nerazumljivost, ki zbudi zanimanje v vsakem malce bolj zahtevnem poslušalcu. Definitivno to ni album za ljudi, ki glasbe ne morejo koncentrirano poslušati, je analizirati in razčlenjevati. Površno, površinsko, lahkotno poslušanje tu ne pride v poštev. Torej, nič presenetljivega, glede na to, kdo je skomponiral glasbo, aranžmaje, ter izpeljal idejo. Tole mojstrovino je vredno uvrstiti v zbirko, sploh, če ste fan prej omenjenih zvrsti, in nasploh kvalitetne, do potankosti izpiljene, zahtevne, ne-lahko poslušljive glasbe. Če vse prej našteto niste, izdelka po vsej verjetnosti ne boste razumeli, oz. ga ne boste mogli prebaviti...Vredno pa je poizkusiti!

Moja Blotted Science recenzija za nov slo. metal webzine (trenutno še v izdelavi)...