Meditacija

Torej ... se kdo ukvarja z meditacijo,oz. ste kadarkoli probaval? Men osebno se je to včasih zdela popolna bedarija, ampak več literature kot preberem,bolj kot eksperimentiram z meditacijo bolj mi je vsak dan jasno, da nekaj pa le je na tem. Torej,kakšna so vaša mnenja glede tega, ima mogoče kdo kake izkušnje?

Zanimiva tema... Zupan a lahko na podlagi svojih izkušenj malo deliš, recimo kaka je pri tebi razlika preden si začel in zdaj...energija, samo počutje, pogled na različne stvari?


Edited by _Erik_ - 22.Jan.2012 at 13:32

Zupan, niti ne vem kako dolgo si v tem...en lep nasvet, ne se trudit skenslat misli, le pusti, da gredo mimo, kajti ko se namerno trudiš, da ne bi mislil, počneš ravno slednje =).

Pa kdor se spravi v te vode, naj raje nikoli ne odneha....ker po obdobju ko nekaj časa prakticiraš omenjeno in potem nenadoma za daljše obdobje nehaš...opaziš, da je velika verjetnost, da padeš na nižjo stopnjo kot si bil  na samem začetku.

Ok, še nekaj, besede učitelja s treninga, ko sem se pogovarjal z njim ravno o tem: "Kar ti počneš ni meditacija, to boš počel po kakih desetih letih rednega prakticiranja..." Potemtakem, lahko vse kar sem prej napisal, ignorirate, ker sem tak ali tak še vedno zelenec :p

Meni so te zadeve strašno prav prišle. sm mel eno malo problematično obdobje, pa sm bil živčen kot pes. Strpnosti nisem poznal sploh. Stepu se za prazen nič... Same bedarije, ki se jih nekako nisem mogel rešit.

Edited by Mitja M.J. - 22.Jan.2012 at 18:07

jst nimam ravno osebnih izkusenj ampak lahko povem o cloveku ki ga poznam (in je sedaj moj dober prijatelj). vcasih (ene 10 let nazaj) je bil zelo "zatezen" clovek, vsem je tezil pa veliko ljudi kateri so imeli z njim opravke je zajebal. nakar je imel smolo in je ratal slep na eno oko. pol pa se je zacel zanimat za te meditacije pa duhovne scene & te zadeve. je decko dost intenzivno treniral in raziskoval te zadeve... in je ratal TOTALNO cisto drug clovek! razlika kot dan in noc. danes pomaga ljudem resevat njihove podzavestne probleme, prireja meditacijske delavnice, izvaja energijske in zvocne terapije ter zdravljenja itd... sigurno sm pozabu se kj nastet :P trenutno dela (kot prvi v sloveniji) licenco za nevemkaksno zdravljenje, jst se ne razumem na te stvari ampak slisi se pa kul XD skratka ratal je ful pozitiven clovek

Kali wrote: se še komu zgodi da k mu pa rata misli umirit ga začne po telesu kj pikat, srbet, žgečkat, kt da bi te kdo z iglco narahlo zbodu itd. k se telo pa možgani na usak način upirajo umirjanju :)))

jaaa,točn zato me pa zmeri nazaj vrže :)

kul tema. jst sm se tud začel soočat z čedalje pogostejšo nervozo... ki sm jo dostikrat reševal destruktivno... šel vn pa bil 3 dni prklopljen.. kar na dolgi rok ni uredu, sploh če se s tem zamuja določene priložnosti (ne rešuje problemov). prov tiste meditacije v pravem pomenu besede se še nism šel, sm si pa pomagu umirit se in zaspat s pomočjo človeškega glasu, tko da sm si kkšn audiobook dal na slušalke...

zadnje čase k me proti večeru začne kj preganjat mam eno svojo metodo in sicer da se opravim vn, štopam nekam v znano ali nepoznano, tm do 30 kilometrov od doma, izstopim, grem čez cesto in štopam nazaj... nekak mi pomaga srečat dva po srcu dobra sočloveka, neznanca, s katerimi načenjam vse mogoče tematike...

mislm, da je ogromno literature na to temo..
kar se tice prakticnih zacetkov, je najboljs, ce mas nekoga, ki te vodi, potem pa sam glede na lasten ustroj nekako razvijas te tehnike, kot je tebi pac najblizje.. meditacij je malo morje, vsak ma svojo..
jsm sla enkrat prou na tecaj transcedentalne meditacije, samo sm bla takrat najbrz premlada in me ni nevemkok potegnlo.. sm bla ocitno prevec begava in neusmerjena.. in neizziveta, nerazzurana..
zdej je meditacija z jogo - glede na to, da delam doma in si sama prirejam delovni urnik - zame zacetek dneva.. pomembno je zame, da se v tem casu ne samo umirim, ampak se osreditocim nase, na procese znotraj sebe, vkljucno z dihanjem, ki je zame ena kljucnih stvari, z upravljanjem svojega uma, duha in telesa, sploh z jacanjem samokontrole in mocjo misli.. kej dost o meditaciji nisem prebrala, ampak opazam, cutim, kaj se spreminja v meni in kako se odzivam na vse to..
enkat se bom spravila delat se solarno jogo, ki je en tak starodaven energetski refill.. "surya yoga" za morebitne google kukavce.. :)
vse skup se mi zdi eno tako zanimivo druzenje s samim sabo.. :))

ajoj !!! moraš pa vedeti, da imajo določene `zahteve` ... tako, da se najprej pozanimaj, da ne boš pol kje jezen name  zahteve v smislu, da naj ne bi kadili, alkohol, nekatere črtjajo jajca, vegetarijanstvo, ipd ... ne morem se spomniti, ali je to predpogoj ali je izraženo kot želja učitelja... da naj bi stremeli, da gremo po tej poti... se ne morem spomnit... recimo, mi je bilo zelo všeč, ko sem slišala, da je sri chinmoyeva želja, da učenci po svetu te tečaje izvajajo brezplačno... je pa to več srečanj... ne wem, kak mesec dva, če me spomin ne vara, ker sem že mnogo let stara  naj mi bo oproščeno ! :) 

Edited by mati zemlja - 29.Jan.2012 at 18:28

Wind Carrier wrote:   Mi živimo na Zahodu in naše ozemlje ima svojo vibracijo. Vzhodnjaške tehnike niso primerne za ljudi rojene pri nas in delajo poškodbe.

Wind Carrier wrote: To kar počnem sedaj mi je ful boljš in dela 100 na uro.

Kaj pa počneš? Jst se že nekej časa spravlam k stvari, meditaciji, čem podobnem... ker se mi zdi, da bi blo fajn mal odklopt možgane, pa se za moment posvetit seb.

eh, jz bom pa spet morala zachet delat neki na temo... ker me prevech sesuva... drgach pa mam trenutno v pajcu meditacije Alenke Rebula, Sto obrazov notranje mochi :DDD... lepo pishe... se te kr dotakne... sam sem prevech zmuchena, da b mi karkol lah zaleglo... pach najprej spanje pol kultura... drug tedn grem na dopust  

Wind Carrier wrote: ti kar, ni panike . Bi pa omenil samo še to, da sm 1 teden izbiral besede za ta zgornji post. Stvari ki sem jih omenil temeljijo na 9 letnih izkušnjah in delu mene (in več desetletjih ostalih ljudi, ki jim popolnoma zaupam) in niso napisane v prazno. Ne gre za kak ego trip in precej laže bi mi bilo biti tiho. Seveda ima vsak svobodno voljo počet, kar mu paše in se učit na lastnih napakah.

 

..ma kdo kšno zanimivo čtivo, vaje itd. za dodat k temu topicu..internetno, papirno, youtubovsko... ??

hja no če so z neta snete (pa če se ti da) bi blo mogoč bol dat linke ipd. kle gor..mogoče še koga druzga zanima (pa ne upa uprašat).. :)

Če veš za kej dobrga,dej prosm nalimaj v post,če ne mi pa vsaj na pm pošl, če se ti da :)

Wind Carrier wrote:   Folk je tudi že zboleval in ujel precej neprijetnih reči prek meditacij. Mi živimo na Zahodu in naše ozemlje ima svojo vibracijo. Vzhodnjaške tehnike niso primerne za ljudi rojene pri nas in delajo poškodbe.

To sploh ni privlečeno za lase kot si mogoče kdo misli. Meditacija je lahko nevarna stvar in vsak izkušen mojster ali učitelj bi moral to učencu tudi sporočiti, mu podati tehnike prizemljevanja in energijskih zaščit. In hkrati tudi energijsko biti ob strani po potrebi. Nekaj drugega je meditacija v namene sproščanja, lažje premagovanje stresa, kjer ne posegaš globje v podzavest ampak zgolj umirjaš in spoznavaš tisto, kar se nahaja na površju.  IMO je učitelj ali mojster v pravem pomenu besede nekdo s katerim navežeš osebno čustveno vez, ki temelji na zaupanju, sprejemanju, ljubezni ( ki takemu odnosu pripada ). Imeti takšen odnos z odraslim ni mačji kašelj in ga ni lahko uresničiti. Drugo je, če ti nekdo poda smernice, ti svetuje, ti stoji ob strani ...  to je učitelj ampak z malim u. Vseeno nič ni narobe, če srečamo takšno osebo, ki je vredna zaupanja in ni mojster v pravem pomenu besede. Že to je veliko darilo kot tudi recimo, če imamo možnost biti obdani z osebami, ki jih cenimo in jim zaupamo.  Sam izkušenj z mojstri, učitelji nimam in jih niti ne iščem, samo podajam, kako stvari vidim osebno ;)

Ok, nazaj o nevarnostih meditacije. Prejšni teden je en kolega skočil iz mosta Peračica ( R.I.P ). Zanimivo kako so si ljudje z nekim sijem v očeh in svetlobo v obličju pogosto sposobni tako škodovati.  Sam ga že dolgo nisem videl in sploh nisem imel nikakršnih kontaktov z njim, rečeno pa mi je bilo, da je bil dalj časa v Indiji ( več kot leto ) in da nazaj ni prišel isti ...  Tukaj na mesto pridejo ponovljene besede, da ima naš zahodni svet svojo vibracijo, tehnike, pravila in da vzhodnjaški načini niso vedno kompatibilni z zahodnjaškimi - vendar pa se tudi ne izključujejo vedno. Menim, da bi vsak, ki se ukvarja z meditacijo moral poznati in razumeti osnovne pojme duševnosti, psihologije, transakcijske analize odnosov, čustvovanja, psihologije množic. To bi moral biti zadosten notranji temelj kot izhodišče za različne vrste meditacij, za rast, ki jo ponujajo in prizmeljitev, ki jo zahtevajo.

Sam v bistvu izvajam neke vrste meditacijo, če upoštevamo sledeče: The English meditation is derived from the Latin meditatio, from a verb meditari, meaning "to think, contemplate, devise, ponder, meditate". Sam poizkušam zavzeti odnos do sebe, svojega obnašanja, obnašanja drugih. Kako čutim sebe, druge, svet - vse to analiziram, obračam, premetavam, se sprašujem,si odgovarjam. Potujem v povsem drugo smer kot se tu opisuje - ne želim se umakniti od sveta, nekaj novega doživeti itd. Želim svetu biti kos, ga prepoznati, razumeti, ga sprejeti, ga spreminjati, ignorirati itd. - želim se počutiti varno imeti odgovor na različne okoliščine, doživetja, občutke, odnose, obnašanja, dogodke - želim dihati s polnimi pljuči in pri tem prizadeti čim manj ljudi in s čim manj ljudi biti v konfliktu, brez poniževanja, podrejanja, kimanja .... zato pač, meditiram in to doživljam kot nujno ne pogrešljivo stvar mojega življenja glede na okoliščine in jo sprejemam kot nujno zlo - torej to mučenje uma in trud, ki se ob tem pojavlja in volja, ki jo zahteva. Meditacija je zame iskanje odgovorov, ki mi omogočajo boljše odnose ali pa vsaj več miru v odnosih, ki boljši biti ne morejo. Za sproščanje občasno uporabljam globinsko sprostitev, ki je audio vodenje: nekajkrat globoko vzdihnite -> zavejte se temena, čela, območja okoli oči, ust, sprostite spodnjo čeljust.... itd. Pustite, da se pozornost premakne do meč, pete, stopal. Sedaj se zavejte celega telesa, pozornost naj bo na čelu, zavejte se dihanja, pustite težo telesa na ležišču itd. Počasi se zavejte prostora in zvokov okoli vas, odprite oči, ko vam bo udobno :)   Drugih tehnik bi se posluževal, če bi bil v kakšnem samostanu.

Torej, vsakemu svoje tudi, če ni v samostanu ... ;)

p.s: dober spanec je za počutje res ogromno in redni obroki tudi :)


Edited by Fix Minze - 16.Feb.2012 at 17:10

Itak, red mora bit. Telo se navadi, želodec se navadi. Občasna odstopanja prenese dobro, ponavljajoča ali večja pa niti ne tako dobro ... :) ;).  Meni se 8 - 9 ur spanca blazno pozna. 7 ur je spodnja meja. Z rednimi obroki je pa tako, da naj bi bili vedno ob isti uri z največ 30 min zamika. Pri meni je včasih do 1 ure ampak ni panike. Najbolje je to, ker nikoli nisi res lačen - kaj je to lakota ? he he ...kljub temu pa paše obrok, ko je ura prava.

Ja res je tako, enim gre na plus, drugim na minus. Bivši sodelavec je prav tako bil v Indiji ... , sej v bistvu je čisti isti na prvi pogled, razen, da je vegeterijanec in da redno fura jogo : ))). Ampak ima svoje življenje, cilje, družino, kolege ... ni ga odneslo ;). Verjetno je bistvenega pomena zakaj se nekdo odloči za korak v duhovnost - beg pred realnostjo, zdravstvene težave, samoizboljšanje  ...

po mojem vsaka stvar škodi, če z njo pretiravaš. Moraš predvsem poslušat svoje telo. To je včasih težko, še posebno če ti nekaj "paše". V narekovajih zato, kr misliš da ti paše, medtem ko telo to zavrača. Lep primer je hrana... ko se bašeš in bašeš s čim dobrim, pa ti je pol žal kr si nabit kot jeklenka... pa bi bilo čisto dovolj, če bi se ustavil že na prvi desetini... isto velja za spanec, alkohol in 1000 drugih stvari.

Zdej kar se meditacije tiče, ne morem bit neki pameten, kr spadam v kategorijo ki ji Fix Minze reče: meditacija v namene sproščanja, lažje premagovanje stresa, kjer ne posegaš globje v podzavest ampak zgolj umirjaš in spoznavaš tisto, kar se nahaja na površju.

Meditacija, v mejah normale. Sej temu se najbrž nebi niti reklo meditacija. Po mojem v kaj globljega kot samouk niti ne moreš past... ali pa ja... sej ne morem bit pameten za druge. Meni nebi uspelo, kr sm preveč nediscipliniran :) za te zadeve, pa potrebuješ po mojem, veliko mero samokontrole in discipline...

Meditacija rules, se naucis kontrolirati svoje emocije. Ce poznas vsaj osnove ti lahko zelo pomaga v zivljenju.

Tist k je jezen, ne more razumsko razmisljati, ker jeza overrides vse ostalo in to je point.
Ce prides domov in vidis da en tip fuka tvojo zensko, dvomim da bi kateri tip mirno reagiral in zacel razmisljati kaj lahko spremeni.
In glih kle pride meditacija zraven. Naucis se sprejemat to da si jezen, ampak reagiras na podlagi razuma.
Mogoc sem se napacno izrazil, ne kontrolirati emocije ampak sprejemati in ne reagirati na podlagi njih, kar pomeni da jih imas pod kontrolo in ne obratno.

Isti kurac je depresija. Kolk folka se ubije ker reagira na podlagi zalosti.

Jaz se vseeno raje izognem spoznavnim izkušnjam in se raje učim z opazovanjem dogajanj okoli mene ali pa iz izkušenj drugih posameznikov kot tudi človeštva. Če le imam možnost izbire je prvoosebna izkušnja, zadnja od možnosti. Da ne bo napačno razumljeno naj podam banalen primer: mislim, da ne potrebujem osebne izkušnje o vojni – tisto kar je bilo v prvi svetovni in drugi in v Vietnamu, Iraku, Afganistanu, Balkanu in še kje …. je več kot dovolj izkušenj za moje doživljanje ;)

se po eni strani strinjam, da je najbolj pametno se ucit iz izkusenj drugih - ceprav se mi po drugi strani zdi, da je taksno zivljenje na nek nacin precej sterilno.. in roko na srce, vecina ljudi taksne sposobnosti vzivljanja in opazovanja nima razvite.. meni se recimo zdijo ene reci bistveno lazje, enostavnejse od dalec - ko pa me doletijo, vidim, kaj vse lahko zaobjemajo..
kot najbolj banalne izkusnje, da ne bomo ravno o vojni, bi lahko navedla experimentiranje z opojnimi substancami, zivahno sexualno zivljenje, skratka, fakof nacin zivljenja na stevilnih nivojih (do sebe in drugih); te izkusnje so mi mnogo dale na spoznavnem nivoju, ampak sprico njih bi hkrati lahko ornk dozivljenjsko najebala.. mela sm v prvi vrsti sreco, da nism - in da nimam trajnih posledic.. najebala sm v potem v koncni fazi tako, da me je vse skupi  fuknlo iz ravnotezja in sm rabla kr neki cajta, da sm se pobrala.. moja izbira je bla, da sem se zacela za svoje tezave zavedati lastne odgovornosti - lahko bi kazala s prstom na druge dejavnike/ljudi/tralala..
v iskanju balansa sem se najvec naucila prav o sebi - dvomim, da bi bla ta spoznanja sposobna v toliksni kompleksnosti pobrat od drugih, brez da bi bila prisiljena v razmisleke.. juho, ki mi je zadisala, sem morala sama poskusit; ne bi mi zadoscalo, da mi nekdo pove, kaksen okus ima.. sploh ne..

sicer pa mislim, da je izkusnja vojne z vidika spoznavnosti zelo kompleksna zadeva - in kot taka ni univerzalna.. ljudem se ne le dogajajo raznolike stvari  - tudi dozivljajo vse skupaj na svojski nacin.. vedno me presune, kako ob vsej tragiki vojne pridejo na plano tudi najboljse cloveske lastnosti.. kljub temu bi to izkusnjo tudi jaz najraje vsem prihranila..
a vendar grozote, ki se dogajajo v vojni, se v dolocenem - sicer mnogo omiljenem - smislu (ker ni splosne vojne psihoze) dogajajo posameznikom tudi v mirni dobi; vecina izmed nas se bo/je srecala vsaj z nekaj izmed sledecih: soocanje s smrtjo bliznjih, z lastnim umiranjem, z obolevanjem, z negotovostjo, s paranojo, z izgubo tega/onega, z psihicnim/fizicnim izzivljanjem - deprivacija zrtve taksnih dogajanj, procesov je vselej prisotna.. in relativna.. brez obzira na vojno ali mir..

Valda da je depresija in zalost isto in isto bes in jeza. Ista emocija sam inteziteta je drugacna.

Je gledal kdo film The Secret, poanta tega filma je faking resnica. Ce se fokusiras na nekaj lahko dosezes ne glede na to kako dalec se zdi, in meditacija pomaga ful pri temu.

Ja sej vem da ni isto dooh zato tudi so razlicne besede, sam pac lazje spravis to custvo pod kontrolo ce ves iz kje izhaja in kaj je njegova osnova ane to sem mislil. Odpravis vzrok in ne posledice.
btw vem da nima veze s temo sam ce se nisi videl da bi se kdo ubil zaradi izgube punce/tipa ali druge osebe ti lahko nastejem najmanj 10 primerov, od tega 5  iz mojga mesta. Na zalost je to dost pogost vzrok pri najstnikih.

Niti ni tok tezko resljiva, ponavadi vsak ve kaj ga mori oz kje ma komplekse, sam v vecini primerov si clovek nikol tega ne bo priznal (zaradi egota vecinoma) in potem ce si ne priznas tudi resiti ne mores.
Vse se da razstaviti ce ves kje so vijaki.