2026/08/05 - Malorshiga, Kresnik @ Cukrarna

Malorshiga včeraj. Nadzakon. Nadzemeljsko. V Kranju mesec nazaj intimnejše, še ljubše, ampak z vsem oljčnim teatrom in lučmi, ki jih Cukrarna premore...pa ob glažu sočne barbere... res prav očaran in začaran sem. Do jutra bi lahko gnali vola.

Kot pripadnik zgodovinsko nepomembnega naroda, brez kolonialne preteklosti ali kakšne druge verzije razpihovanja lastne veličine naokoli po kugli, nism v resnici do te mere ponotranjil kolektivne identitete, kot bi jo menda moral, narodni ponos, kot ga razni Plemenitiji in Harmonikarji razlagajo se mi niti v konceptu ne zloži v kaj smislnega, to ploščenje bitja na par parametričnih faktorjev, kdo se je kam zbrizgal, da ostaja ustreznega pedigreja.. bolj mi ne bi moglo biti vseeno.

Ampak ob takih bandih pa začutim. To vez z grudo rodno, to lepoto jezika, slo po življenju, trmo vstrajanja v vseh okoliščinah, stati inu obstati, pa tud če imamo kozolc namesto Sagrade.

Hvala Malorshiga. Hvala black metal. Hvala glasbeniki. Ostajamo.

Cukrarna, njen glasbeni in vinski program me napaja.

Naslednjič tam slavimo vrnitev Ater Era 30 maja.

A, pa čisto slučajno sem takole v pogovoru s temi imenitnimi ljudmi spoznal še en vrhunski band včeraj, Bregove dere.

Poslušaj tole:

Malo spominja na Noctiferiino Transnaturo.

Prav definirajo me te reči. Prav slišim notri en Slovenski melos, kot ga najdemo tudi pri Širom... te reči, ki jih slišiš, ko potihne harmonika.

Patriotizem, nacionalizem, kot ga Plenitiji slikajo je ogaben, vulgaren, klasična slovenska izkušnja pa vseprevečkrat prav taka.

Radi si prigovarjamo, da imamo dobro vino, ampak tipična izkušnja je srebat odvratno kisel refošk iz zdrsanih kozarcev, medtem ko tujca kleješ.

Vsestransko razvit človek beži od takega slovenstva.

Če želiš kaj imet tu od življenja moreš globoko zarezat, predret meh harmonike. In tam globoko zakopano najdeš barbero. In ta melos, s sledovi Pengova, s težaškim etno žmohtom, z vso kompleksnostjo in polnostjo, v vsem nasprotnio temu enodimenzionalnemu ploščenju slovenske duše na bednega prostaka.

Malorshiga. Bregove dere, Širom in barbera. Hvala. Ponosn sm