Dosti ne bom nakladal. Bil je to en boljših koncertov kar pomnim. Nisem dvomil, da bo dobro, glede na zasedbo, ampak da bo tako dobro si nisem niti upal pomislit.

Zvok predskupine me ni prepričal, stil po večini tudi ne. So mački ma svojem področju ampak meni niso sedli. Smo šli ven iz lepo klimatiziranega prostora v vlago in na pretoplo.

Z malo zamude zaradi tehničnih težav so ob 9ih in par minut začeli DTA. Hoglan za bobni, Digiorgio na basu, Koelbe na kitari , Max Phelps na kitari in vokalu.

Zvok je bil vsaj tam kjer smo mi stali ODLIČEN! Tako dobrega zvoka že na veke nisem ujel. Vse ampak čisto vse se je razločilo. Ogromem plus.

Vzdušje noro. Da publika "poje" kitarske vložke in solaže? V živo ne vem če sem kdaj slišal.

Stare klasike so padale kot za stavo. Digiorgio je povezoval dogodek, Max je le pel. Le pel? Menjaval vokal iz starega na novega kot za šalo! Res car! Kitarski riffi kot strojnica rešetali ozračje, da je mene roka bolela samo od gledanja  kaj šele da bi kaj odigral!

Pol pa po cca uri predstave pride Digiorgio in reče, da je obletnica še enega albuma (Pred tem je naznanil Spritual Healing), Symbolic. In zato, BOJO ODIGRALI CEL ALBUM!!! Zdelo se mi je kot da sanjam. Ko drugi bandi po uri razmišljajo o koncu, oni naznanijo, da bojo odigrali še cel album... 

In ja, na koncu ni bilo konca,  je padel še bis, s par klasikami Pull the plug, Spirit crusher...

Dve uri sta minili kot bi mignil. Ponavadi po uri in pol že malo boli hrbet in kaka noga od stanja na mestu... Tukaj pa kljub stopnicam nisem mogel bit na mestu!!! To me je energija glasbe nenehno premikala. Največja težava je bila kdaj it scat, da ne zamudim glih tega dobrega komada. Tega dogodka ne bom pozabil. Res je bilo perfektno.