Zelo sem nezadovoljen s stanjem v Sloveniji. Zakaj se nisem in se ne bom udeležil demonstracij?

Nekaj misli, zapisanih bolj v afektu, a vendar stojim za njimi, se mi zdi zadeva preveč resna, da bi jo tlačil v neko drugo debato, se pa komentarji nanašajo na temo pilitics & stuff.

Grozljivo žalostno je, kako v debatah na Paranoidu opažam, kako so med mlajšo generacijo razširjenje socialistične ideje, ki naj bi bile dokončno finančno in še bolj moralno bankrotirale konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Še bolj srhljivo je objavljanje člankov/slik iz rumene Mladine kot nekaj kar naj bi bil zgled. Doma imam nekaj izvodov časopisov iz časa totalitarizma, iz obdobja 1955-1989 (Delo, Komunist). Povedno je, da sta jezik in vsebina v slovenskih časopisih, ki predstavljajo kontinuiteto komunizma (Mladina, Delo) praktično identična. Jezik v Mladini še danes spominja na jezik v priročniku Samoupravljanje s temelji marksizma. Vsebina pa se ukvarja z iskanjem razrednega, pogosto zunanjega sovražnika za polomijo, ki jo povzroča socializem, ki smo ga v veliki meri v Sloveniji ohranili. Druga tema pa je selektivno zagovarjanje človekovih pravic izbranih družbenih skupin kot so homoerotično usmerjeni, muslimani, cigani,… Hkrati pa malikujejo osebe, ki so eklatantno kršili človekove pravice (Janković).  Strokovnjaki, ki pišejo v Mladini so ali formalno in seveda tudi neformalno neizobraženi Siniše Gačiči ali pa razni Miheljaki oz. profesorji katerih mednarodne objave v indeksiranih revijah in nastopi na prestižnih konferencah gravitirajo k vrednosti 0. Tovariš Miheljak že 15 let ni objavil znanstvenega članka (vir Cobiss), na predavanji je bil katastrofa, imel je največji osip obiska, ker se na predavanja sploh ni pripravil, njegovi komentarji pa so do konca pristranski v stilu Studia City.

Pa vi ste prihodnost, mlajša generacija, ogorčeno opažam, da ste popolnoma podlegli indoktrinaciji slovenskega medijskega prostora in izobraževalnega sistema – sprani možgani. Oči se mi rosijo, ko berem vaše zapise, ne sovražim vas, vendar ne vidim prihodnosti, ko vidim, da si želite še več države in še več vpliva politike. Vam ni jasno, da je socialna država najboljša metoda discipliniranja množic. To je avtor te kuge – Herr Bismarck, poklicni vojak, po kateremu smo prevzeli piramidalno pokojninski sistem jasno izjavil. Želel je kontrolo nad ljudmi z razmetavanjem sadov tujega dela, tujega denarja. Ste videli posledice kuge z imenom socialna država na primeru grške dolžniške krize? Ste videli, kaj so tam zakuhale leve in nato še desne vlade z istimi principi?

Živite v sistemu sindikatov, ki širijo virus, ki se imenuje »meni pripada«. Samo pravice, kaj pa dolžnosti, kaj pa odgovornost? So sindikati kdaj odgovarjali za delovna mesta, ki jih uničujejo in vso ostalo škodo? Zakaj se nikoli niso upali spustiti na volitve? Zato, ker se pričakuje vsaj minimalna odgovornost, če ne drugega, popušiš naslednje volitve. Širijo ideje, ki ščitijo tiste, ki kljub temu, da niso hendikepirani, pa ne samo posameznike, tudi podjetja, ki na trgu nikoli ne bi preživeli, ker niso konkurenčni. Trg bi takoj pometel z njimi, vse na škodo bolj propulzivnih, delavnih in inovativnih. Gre za sistem, ki omogoča rente posvečenim velikim brezdelnežem/goljufom in posvečenim malim parazitom.

@Frogi, ne bom te žalil, bral sem tvoje zapise na Paranoidu, če želiš me lahko pokličeš, da ti razložim kakšno zlo sta velikopotezno emitiranje davkoplačevalskega denarja in sploh inflacija. Inflacijo smo malo starejši doživeli konec osemdesetih let, ko je Jugoslavija drugič bankrotirala - takrat zaradi nezmožnosti financiranja proračuna. Vrednost denarja je izdatno padala na mesečni ravni. To pomeni, da si za enako število enot denarja dobil manj bureka. Srečo imamo, da smo vezani na evro. Ta blaznost se je nadaljevala tudi skozi cela devetdeseta, spomnim se, da je bil, ko smo 1. 1. 1990 dali tri niče stran menjalni tečaj marka: dinar 1:7 (oziroma je bil dinar enak avstrijskemu šilingu), kmalu smo prišli na 1:13 in v nekaj letih je bilo razmerje že 1.40 (takrat v tolarjih), končalo se je z 239,64, če ne bi vstopili v evro cono bi bili nekje v 20 letih 20. stoletja nemške krize. Mencingerjanec Gaspari kot guverner banke Slovenije (nadzornega organa) je več kot podlegel pritiskom izvoznikov, katerim ustreza nizek oz. padajoč tečaj valute. Dejansko so tipi umetno deprecirali vrednost realnega deviznega tečaja tolarja z namenom subvencioniranja izvoznikov. Posledici sta bili inflacija in zaviranje prestrukturiranja podjetij, ki so imela potuho države (politike). Seveda je takrat genijalac Mencinger trdil, da inflacija ni monetarni pojav, ampak to je zgolj eden izmed njegovih biserov, ko trdi, da zemlja ni okrogla.

@Frogi še to, emitiranje davkoplačevalskega denarja za investicije – Keynesjanski model ne pije vode v teoretičnem smislu, kaj šele v vseh praktičnih primerih (Japonska, Argentina, Italija,…). Sam si lahko videl, kako je bilo v Sloveniji v času Pahorjeve socialistične koalicije do 2011. Zapravili so dobrih osem milijard davkoplačevalskega denarja in javnofinančni dolg podvojili iz 21,9 % BDP (2008) na približno 45 % BDP. Izgubili pa smo cca. 65.000 delovnih mest v privatnem sektorju v treh letih. Leta 2009 sprejeta Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in Zakon o delnem povračilu nadomestila plače sta dejansko podelila ljudem denar, da so ostali doma in ne ustvarjali ničesar. V resnici sta bila zakona namenjena ohranjanju socialnega miru, takoj, ko se je prejemanje denarja izteklo, so podjetja tudi odpustila delavce. O zgrešenosti obeh zakonov so poročali celo Pahorjevi vladi naklonjeni mediji, kot je Dnevnik. Tudi Janša je 2004-2008 pumpal denar v gradbeništvo kot njegovi prihodnjiki in nasledniki in posledica pregrevanja je bil pok socialne bombe. Razumeti je treba, da če tega ne bi počeli, bi lahko imeli normalne davke, tako pa nam pol dohodka država konfiscira. In ljudje bi zapravljali denar na tvojih dogodkih.

@Frogi meni si na e-pošto pisal zelo pametne stvari, npr. o nesmiselni birokraciji in priseskih na proračun in klientelističnih priseskih, kvazi privatnih podjetnikih, ki jim država podeli ekskluzivna pooblastila v zakonodaji (npr. o posvečencih, ki opravljajo neke nesmiselne psihološke teste itd.). Tukaj pa pišeš logične nesmisle, ki so v popolnem sožitju s tem kar te moti. Ne več države, nikakor ne tiskanje in emitiranje denarja, temveč tako kot je forumaš Vonklinkerhofen (ga sicer ne poznam) zapisal »Država je dolžna ustvariti pogoje, da bo folk prisiljen pričeti efektivno delati«. Dodal bi samo še normalne davke in malo birokratskih ovir, torej prosti trg z vladavino prava.

Sledi zapis objave na mojem blogu, 20. 12. 2012

http://nisemlevicar.blogspot.com/2012/12/zelo-sem-nezadovoljen-s-stanjem-v_20.html" rel="nofollow - http://nisemlevicar.blogspot.com/2012/12/zelo-sem-nezadovoljen-s-stanjem-v_20.html

ZELO SEM NEZADOVOLJEN S STANJEM V SLOVENIJI. ZAKAJ SE NISEM IN SE NE BOM UDELEŽIL DEMONSTRACIJ? II. DEL

Zakaj ne grem na demonstracije? Zato, ker so (politično) orkestrirane z namenom, usmerjenim proti spremembam, proti razvoju.

Predvsem pa so usmerjene proti privatizaciji, ki jo nujno potrebujemo poleg resetiranega in lustriranega pravnega sistema. Tranzicijski rentniki se nikoli ne bodo odpovedali samopostrežb kot sta NLB in NKMB in podjetij v državni lasti. Veste koliko davkoplačevalskega denarja smo zmetali v te vreče brez dna? Veste koliko let razvoja smo izgubili zaradi Mencingerjanske ideje o nacionalnem interesu? Poreklo lastništva je irelevantno, važno, da gre za strateškega lastnika, ki bo želel ustvarjati dobiček in s tem omogočati razvoj in ohranitev delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in biti dober proračunski plačnik kot je npr. podjetje Lek.

Strah me je tudi pojavljanja radikalnih gibanj kot sta v Grčija skrajno desno populistična Zlata Zora in skrajno levo populistična stranka SYRIZA, obe sta zdaj parlamentarni stranki. Danes sem v medijih opazil izpostavljanje ekstremističnega gibanja z imenom Odbor za pravično in solidarno družbo. Dr. Jože Pirjevec je povedal »Odbor smo ustanovili z namenom, da bi se tako vključili v širši kontekst protestov, ki se širi med ljudmi, nima pa še pravega programa. Spontanemu gibanju množic je treba dati določeno vsebino in pri oblikovanju te želimo sodelovati – nočemo pa podati zadnje besede. Zato vabimo vse, ki razmišljajo o tem, kako preoblikovati našo državo, da bo spet pravična in socialna, da se nam pridružijo." Zahtevajo odstop demokratično izvoljene vlade in ponujajo svoj »svet modrecev«, ki ga sestavljajo ekskluzivno častilci totalitarnega komunističnega sistema. Drugi vidnejši člani odbora so: Darko Štrajn, Dušan Keber, Niko Toš, Matevž Krivic, Aleš Gulič, Spomenka Hribar, Nikola Damjanič in Ljubo Bavcon. Menim, da je gibanje izredno nevarno, če mu javnost podeli legitimnost, saj predstavlja antipod demokraciji.

Uspel sem razbrati, da si protestniki mrzlično želijo slediti nekaterim primerom dobrih praks drugih držav:

1.      Imeli bi kot Avstrijci zvišanje plač sredi krize, a ne bi izvedli resne reforme trga dela kot so jo izvedli Avstrijci.

Avstrijci so za razliko od drugih držav pred kratkim dvignili plače in pokojnine in zagnali javne investicije z namenom dviga porabe. Slovenski levičarskih mediji (90 % medijev) je o tem poročalo selektivno, ne da bi omenili, da so Avstrijci že dolgo nazaj izvedli reformo trga dela, med drugim tudi tako heretične stvari kot je to, da stroški prihoda na delo niso v celoti breme delodajalca, kar je prineslo tudi večjo mobilnost prebivalstva (vedeti moramo, da je razdelitev stroškov kaj plača delodajalec in kaj delojemalec neumnost, celoten znesek je strošek delodajalca). Slovenci ne delamo osem ur dnevno, temveč 7,5. To ne pomeni, da sem proti odmoru za malico. Lahko bi ga celo podaljšali na 45 minut, vendar ne šteli v delovni čas. Dejansko nas država plačuje zato, da jemo in še plača nam hrano, kje je tu logika? Intenzivne protikrizne reforme so izvedli  tudi na številnih drugih področjih javnega sistema. Tako si lahko privoščijo višje plače spoštovani bralci in pisci rumen Mladine. Vladi RS sem avgusta predlagal, da se v osnovi zgledujemo po avstrijski ureditvi trga dela. Ven pa je prišel zmazek, napisan na dušo sindikatom, ki še bolj obremenjuje podjetništvo.  

2.      Imeli bi finske plače, a ne bi izvedli finske reforme lokalne samouprave in deregulacije.

3.      Imeli bi estonsko količino tujih investicij, a ne bi ničesar prodali tujcem in izvedli reform…

… in pazite točno takih reform kot jih je predlagal v Sloveniji moj znanec - legendarni slovenski ekonomist Mićo Mrkaić, ki so ga slovenski levičarski mediji dobesedno linčali. Od varčevanja, do fleksibilizacije trga dela, do višanja produktivnosti in kar je najbolj heretično do enotne davčne stopnje, ki se je izkazala za najbolj socialno. Estonija je zaradi izvedbe liberalnih reform postala najbolj propulzivna evropska država z visoko in enakomerno razporejeno blaginjo, naraščajočim BDP in višanjem zaposlenosti.

4.      Imeli bi nemške plače, a ne bi imeli nemške produktivnosti, spoštovanja pogodb, fleksibilnosti na trgu dela.

Nemčija je čudna država, tam je še celo socialdemokrat Schröder predlagal fleksibilizacijo na trgu dela (Hartz II).

5.      Imeli bi danske pokojnine, a ne bi imeli danskega pokojninskega sistema in danske flexicurity.

Danska je dober primer kako je možnost hitrega odpuščanja na trgu dela komplementarna z hitrim zaposlovanjem. Tega naši sindikalisti ne morajo in nočejo doumeti. Hvaležni smo jim za izgube delovnih mest zaradi absurdnega vztrajanja na rigidnem trgu dela. Danski pokojninski sistem temelji na vnaprej plačanih prispevkih, slovenski na vnaprej določenih pravicah. Danski pokojninski sistem ni ogrožen, slovenski sistem je, saj bazira na piramidalnem principu. Piramidalne igre  - Ponzijeve sheme pa se štejejo za kaznivo dejanje. Za srednjo generacijo bodo ob trenutnih demografskih trendih ostale drobtinice, za mlajšo generacijo ne bo ostalo nič. Premalo nas je teh na dnu piramide. Enako velja za ravnokar sprejeto piramidno igro, ki sliši na ime ZPIZ II.

6.      In obljubljena dežela Slovencev: Švedska. Imeli bi švedsko socialno varnost in redistribucijo, ne bi pa imeli švedske produktivnosti, pravnega sistema, zaščite privatne lastnine, privatnih bank, tržnega gospodarstva.

Ne pozabimo, daje Švedska postala bogata preden se je šla socialno državo oz. državo blaginje, še leta 1970 je bila po BDP na 4. mestu v svetovnem merilu. Prosim ne  mi omenjati, da BDP ni pomemben, seveda ni edini faktor, ampak… takrat je bila Švedska čista kapitalistična država z zelo majhno »državo«, torej nizko javno porabo, privatnimi bankami, močno pravno državo, v 70ih pa je šla vK socialistični eksperiment, ki seveda niti v teoriji ne pije vode, kaj šele v vseh praktičnih primerih. Jih moram našteti? Menim, da ni potrebno. Saj veste, višja javna poraba, depreciacije tečaja, protekcionizem, regulacije, posledica: vse je šlo na dol, BDP je močno padel, enako tudi blaginja. Socialistično nesnago je bilo potrebno začeti čistiti in tekom čiščenja, se je blaginja izboljšala, čeprav življenje res nikoli ni bilo slabo. Švedska je res zanimiv primer, ki  ga neosocialisti vehementno zlorabljajo. Pozabljajo na močne reforme, ki so jih izvedli v začetku 90 let, ko je bilo več kot očitno, da je socialna država neučinkovita, preveč potratna in gre bolj za populizem. O priseljenski problematiki se ne govori, levičarski mediji v Sloveniji temo zakrivajo. Mislite, da to ni problem, mislite, da so avtohtoni prebivalci zadovoljni? Zaradi visokih davkov in dragega življenja se nekateri podjetniki tudi umikajo iz Švedske in Danske (IKEA). Outsourcanje in offshoranje če se izrazim sodobno se dogaja tudi tam.

7.      Imeli bi islandski upor proti skorumpiranim elitam, a ne bi varčevali kot Islandci…

Minilo je nekaj demonstracij, pričakujemo množični upor, še vedno pa nobenih konkretnih in predvsem zdravih idej in novih in zdravih obrazov.

Razen tega, da si nekateri arogantneži kar prisvajajo pravico, da v stalinistični maniri govorijo v imenu vseh Slovencev, sem uspel razbrati naslednje.

1.      Prvi del demonstracij je bil nekakšna volilna propaganda tovariša Danila Türka. Neuspešno.

2.      Drugi del demonstracij je uokvirjalo simpatizerstvo demonstrantov s simboli komunistične partije in bankrotiranim totalitarnim sistemom. Precej perverzno. Hočemo še več soli na rane, hočemo še več bencina na ogenj so vzklikali demonstranti. Simboli totalitarnih sistemov kot je komunistična zvezda ali svastika so v demokratičnih državah prepovedani. Ravno tako portreti. Nekoč sem govoril z mladimi (potencialnimi) intelektualci iz Poljske, ki kot veste ni občutila gospodarske krize. In jim ni bilo jasno, kako je možno, da pri nas v legalnih trgovinah prodajajo slike diktatorja Tita, nerazumljivo se jim je zdelo, da bi Poljak nosil majico Wojciecha Jaruzelskega.

3.      Tretji del demonstracij je predstavljal poskus detronizacije legitimno izvoljene vlade Janeza Janše, katere sicer ne podpiram. Če upoštevamo, da so številke udeleženih demonstrantov v levičarskih časopisih vedno za 3 x presežene je vsekakor nesprejemljivo, da peščica Slovencev na ulici nasprotuje volji ljudstva - 1.212.475 udeležencem volitev. Močno dvomim, da se je na demonstracijah zbralo toliko ljudi, kolikor glasov potrebuje ena stranka za vstop v parlament – 4 % volilnih upravičencev.

4.      Četrti del demonstracij je zaznamoval klasični pojav odrešenikov – venček klasičnih obrazov – malikovalcev totalitarnega komunizma, ki si domišljajo, da so demokrati. Vesna Godina, Spomenka Hribar, France Bučar in razni propadli politiki Hanžek (TRS) eksplicitno, Golobič je mešetaril v ozadju.

5.      Peti del demonstracij je poosebljal nesojeni mandatar vlade Janković. Tajkunski milijonar, ki gradi svojo kariero na korupciji in klientelizmu, na zapravljanju davkoplačevalskega in občinskega denarja ter na neplačanih računih in propadlih podjetjih in delovnih mestih.

6.      Šesti del demonstracij je predstavljala množica javnih uslužbencev, prepričan sem, da večinoma ne tistih, ki svoje delo opravljajo vestno in Sloveniji dajejo neko dodano vrednost, temveč tistih, ki so »tehnološki višek« in jih nihče ne vzel v službo na prostem trgu. Sem lahko štejemo razne ideološko blazne profesorje iz FF in FSD in ostale »družbenopolitične delavce« in  birokrate.

7.      Sedmi del demonstracij je predstavljalo delovno ljudstvo, zaslepljeno od množičnih medijev in izobraževalnega sistema. 67 let indoktrinacije je pustilo sledove. Dobrih 90 % slovenskih medijev je še danes socialističnih. Doma imam nekaj izvodov časopisov iz časa totalitarizma, iz obdobja 1955-1989 (Delo, Komunist). Povedno je, da sta jezik in vsebina v slovenskih časopisih, ki predstavljajo kontinuiteto komunizma (Mladina, Delo) praktično identična. Jezik v Mladini še danes spominja na jezik v priročniku Samoupravljanje s temelji marksizma. Vsebina pa se ukvarja z iskanjem razrednega, pogosto zunanjega sovražnika za polomijo, ki jo povzroča socializem, ki smo ga v veliki meri v Sloveniji ohranili. Do konca osemdesetih let smo se borili proti gnilemu kapitalizmu, danes pa smo temu nevidnemu sovražniku nadeli ime neoliberalizem. Ta pojem do sedja nihče ni znal logično argumentirati, označuje pa dejansko vse, kar »gre narobe«. Pretežno pa označuje negativne posledice državnega intervencionizma, torej lahko rečemo, da je neoliberalizem = socializmu. Najbolj očitna in žalostna primera posledic državnega intervencionizma in s tem povezanega razbohotenja militaristične ideje o državi blaginje in socialni državi sta ameriška finančna kriza in grška dolžniška kriza.

In še zapis iz mojega bloga, 9. 12. 2012

http://nisemlevicar.blogspot.com/2012/12/zelo-sem-nezadovoljen-s-stanjem-v.html

ZELO SEM NEZADOVOLJEN S STANJEM V SLOVENIJI. ZAKAJ SE NISEM UDELEŽIL DEMONSTRACIJ? I. DEL

Več posameznikov me je vprašalo, zakaj se kot večni nezadovoljnež nisem udeležil protestov… in izpadel v njihovih očeh pasivni državljan, ki nadalje pusti oligarhijam, da ga vlečejo za nos in denarnico še naprej.

Udeležil bi se demonstracij, ki bi imele jasno artikulirane cilje. Proti komu in čemu so in zakaj.

Udeležil bi se demonstracij, ki ponujajo konkretne alternative (verjetno tudi konkretne nekontaminirane osebe, ki bi nadomeščali trenutne ljudi iz leve in desne). Trenutno so se izpostavili razni stari znanci, razni manj in bolj vidni člani parlamentarnih in izvenparlamentarnih političnih strank, seveda pa vsi po prepričanju latentni socialisti.

Demonstracije bi morale za razliko od dosedanje prakse potekati brez nasilja in huliganstva. S tem mislim tudi na onesnaževanje mesta z odpadki in grafiti. Škodo plačamo mi, gre iz državnega ali občinskega proračuna. Opažam, da večina medijev sploh ne obsoja resno nasilja, temveč ga na nek način celo podpira, domnevam, da zato, ker jim senzacionalistični način poročanja dviguje prodajo.

Menim sicer, da so se Mariborčani Kanglerju upravičeno upirali, škoda, da so bili vmes nasilneži in vandali in škoda, da niso ponudili konkretnih alternativ. Stvar lahko postane zelo nevarna, če pomislimo kateri cvet skorumpiranosti iz Državnega zbora RS je takoj sklical novinarsko konferenco v MB na temo Kanglerja. To ni bil nihče drug kot Matevž Frangež iz SD. Ste že slišali za ljudski rek »skorumpiran kot Frangež«? Če imate podjetje, bo za vaš posel proti plačilu poskrbel bivši »podjetnik« Frangež s kakšnim zakonskim amandmajem. Kar hočem povedati je, da brez kakovostne alternative življenje ne bo bolje.

Udeležil bi se demonstracij, kjer Jankovič ne protestira proti samemu sebi, ker je on srce problema in ne rešitev.

Udeležil bi se demonstracij, kjer bi povedali jasno za kaj se zavzemamo in ne samo proti čemu smo.

Nadebudnim protestnikom lahko sporočim še to, da je trenutna alternativa vladi, ki je sicer slaba in niti približno ne izpolnjuje zavez iz koalicijske pogodbe, ampak spreminja zakonodajo po notnih zapisih sindikalistov, tisto, kar smo gledali v letih 2008-2011. Populizem in trošenje tujega/davkoplačevalskega denarja brez učinka. Druge alternative nihče ni artikulirano izpostavil.

Tehnična vlada – super ideja, naj nekdo zunanji počisti hlev z imenom slovenska družba, a kaj ko je lahko tehnični mandatar bodisi nek spodoben strokovnjak z mednarodnimi referencami kot je Egon Zakrajšek, bodisi kakšen relikt polpreživelega komunizma kot je bil npr. predlog Danila Tuerka – Marko Voljč.

Za intermezzo bi pohvalil korektnost slovenskih policistov. In grajal pripisovanje nalepk huliganom v smislu levo ali desno. Gre za vandale, ki bodo delali izgrede na vsakem mitingu in so eni izmed redkih v Sloveniji, ki nimajo barve.

Opažam, da smo si delno Slovenci precej sami krivi. Pustili ste se prepričevati vsa ta leta samostojne Slovenije, da je država najboljši lastnik podjetij in bank, tudi po tem, ko so že številna podjetja kazala znake nižanja konkurenčnosti ali celo propadanja. Nasedali ste blodnjam o zlobnem tujem sovražniku (tujem kapitalu) in Mencingerjevemu famoznemu nacionalnemu interesu. Prodali ste se za drobtinice in za 10 € višjega mesečnega otroškega dodatka mižali na obe očesi, ko so politiki v spregi z direktorji/menedžerji kradli na veliko v obliki raznih poslov z državo (naročila, svetovalne pogodbe,..) in volili ene in iste obraze. Za 10 € na mesec! Verjeli ste sindikalistom, Golobiču in Mencingerju. Komunistoma po duši Francetu Bučarju in Spomenki Hribar ste verjeli, da sta demokrata. Zdaj pa imate prazne vreče in razpadajoč sistem z večino nezadovoljnega prebivalstva.

In seveda se to tudi odraža pri zahtevah demonstrantov, ki si poleg odličnih ciljev kot je pravna država, želijo polivati še več bencina na ogenj in še več soli na rane in še več negativnih številk na negativne številke, saj si želijo več države. Kaj je drugega socialna država kot več politike, več prerazdeljevanja, več nadzora in več odlivanja nenamenskega denarja?

Demonstrant je za neko TV postajo povedal, da si želijo stanovanj od države. Vloga države ni podeljevanje stanovanj, temveč, da omogoča konkurenco na trgu in jasna pravila na trgu. V resnici v Sloveniji sploh nimamo pravega stanovanjskega trga. Politika uničuje stanovanjski trg in umetno viša in drži visoke cene stanovanj. Veste koliko stanovanj držijo v svojih portfeljih slovenske banke, ker nočejo, da bi padle cene? Ste kdaj pomislili zakaj je Janković dobival od gradbenih podjetij donacije (Tovšak – Vegrad)? Dobival jih je, ker je preplačal vsak kvadratni meter vrtcev, mostov, stadiona, ki smo ga Ljubljančani dobili. Vse smo krili davkoplačevalci oz. občinski proračun (višanje cene komunale, mestnega prevoza za 50 %, cene vrtcev,…).

Inštrument ljudske nezaupnice se sliši čisto v redu. A ne bo pomagal kaj dosti. Spet se bodo vmešale politične struje in menjavali bomo politike kot za stavo. Bistvo je zahtevati, da se odpravi sistemska korupcija s klientelizmom iz zakonov. Vsi amandmaji ranga Matevž Frangež s podeljevanjem raznih licenc, posli zakonsko prirejeni posvečenim podjetjem naj se izločijo iz slovenske zakonodaje. Ne morate si predstavljati koliko je tega v slovenski zakonodaji, vzemite v roke naključni slovenski zakon.

Ne vem kaj naj si mislim o transparentih demonstrantov, ki govorijo o neoliberalizmu, dejansko nihče še ni znal povedati kaj ta pejorativni izraz pomeni. Če je po mnenju skrajnih levičarjev neoliberalizem povzročil finančno krizo, potem je sinonim za neoliberalizem država blaginje, socializem in državne intervencije, torej vmešavanje politike v gospodarstvo in finančno industrijo. Našteto je namreč vzrok krize. Torej isti demonstranti bi več socializma in hkrati manj socializma.

Kaj naj si mislim o paroli demonstranta/ke – »Hočem nacionalizacijo bank«. Kako naj nacionaliziramo državne banke?

Skrbi me. Kriza in demonstracije so vedno poligon za nastop ekstremnih političnih frakcij in figur, brez resnih programov in vizij oziroma z jasnimi manipulativnimi in kleptomanskimi vizijami. Taki trenutki so lahko polje za vzpon akterjev z močnimi nacionalističnimi notami, a brez gospodarskega programa ali pa nevarnih skrajnih socialistov v smislu Hanžkove TRS, ki bi v pol leta prerazdelili toliko denarja, da je popolni bankrot in mednarodna osamitev neizogibna. Slovenije za razliko od Grčije ne bi reševal nihče, saj je strateško nepomembna in majhna. Še Ciper ima težave z mednarodno pomočjo, kaj bo šele s Slovenijo? Strah me je lažnih mesij, vidim, da skrajneži in povprečneži že poskušajo postati »dobri možje iz Negove«.

Opazil sem tudi, da zavedanja o pomenu smiselnega in sistematičnega varčevanja politika in mediji niso znali ali želeli jasno sporočiti javnosti. Tisti, ki so na ulicah demonstrirali proti krčenju proračunskih izdatkov, so demonstrirali proti samim sebi, proti elementarni matematiki. V resnici je šlo pretežno bolj za zajezitev povečevanja izdatkov, je pa nemogoče in nevarno negativnim številkami dodajati negativne številke in pričakovati pozitivne številke in blaginjo.

Želel bi si demonstracije v skladu z zdravo pametjo, ne kratkoročnimi in egoističnimi interesi, demonstracije za fiskalno odgovornost, več svobode in manj države/politike. Država mora zgolj omogočati stabilen pravni okvir in ne samo pravno državo, temveč vladavino prava, ki bi ščitila naše pravice, ne pa »skrbela za nas«. Vladavino prava vidim kot spoštovanje zakonov, ki morajo biti kratki, jasni in pregledni, očiščeni sistemske korupcije. In ravno tukaj bi imel konkreten predlog, ki bi celo zahteval dodatne zaposlitve v javnem sektorju. Seveda bi predhodno opravili čiščenje nepotrebnih kadrov: redukcija števila občin iz 212 na 60; rezi zaposlitev v javnem šolstvu (nepotrebni/ideološki programi se ukinejo ali izvajajo na 5 let); ukinitev nepotrebnih agencij, svetov in uradov, katerih funkcije se lahko opravljajo znotraj ministrstev oz. katerih funkcije se podvajajo. Predlagal bi kadrovsko okrepitev Urada za varstvo konkurence (le te nam zelo manjka) in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). KPK bi podelil zahtevno nalogo, da iz slovenske zakonodaje počisti vso sistemsko korupcijo, ki se je nabrala v slovenski zakonodaji v zadnjih 20 letih.

Menim tudi, da je potrebno razgaliti kriminalno vlogo slovenskih sindikatov, ki so blokirali vsako spremembo, ki se je obetala v našem socialističnem sistemu. Razgaliti je potrebno finančno stanje na računih vodilnih sindikalistov. Razgaliti je potrebno škodo, ki so jo omenjene osebe z znanimi imeni in priimki povzročili Sloveniji s svojo borbo za ohranitev mase plač. Slovenski delavci in predvsem brezposelni (aktivni iskalci dela) morajo zvedeti resnico o namenu delovanja slovenskih sindikatov. Tukaj gre zgolj za lastno promocijo in ohranjanje lastnih privilegijev, ničesar drugega.

Naslednja točka, ki bi me privedla na demonstracije bi bila ukinitev financiranja vse slovenskih tiskanih in virtualnih medijev, desnih in levih. Velika večina medijev zaposluje podkupljene družbeno-politične delavce z nizkim strokovnim znanjem. Posledica je zmanipulirana javnost, ki se boji neoliberalizma namesto slovenskih tranzicijskih politikov in njihovega podmladka in mencingerjanskih ekonomistov. Mediji generirajo in regenerirajo kulturni boj med levimi in desnimi. Izgubljamo vsi.

Konkretnih idej, ki bi ustavile propadanje Slovenije je še dosti, od ukinitve Državnega Sveta, omejitve referendumov (predlagali bi jih lahko le »nepolitiki«), do transparentne privatizacije državnih podjetij in bank.

Če bo ljudstvo na demonstracijah izsililo več (socialne) države in manj svobode, kar pomeni, da ne bo nobenih resnih sprememb (resnih in kvalitetnih reform) in smiselnega varčevanja, bomo kmalu izgubili suverenost, prišla bo trojka, izterjevalci, ki bodo »rezali glave« po svoje. Zadnji čas je, da to opravimo sami. Življenje v Sloveniji bo postalo nevarno, saj bo v Sloveniji potekala neka oblika državljanske vojne (tudi boj levi proti desnim je neproduktiven in gre v to smer). Potrebno se bo izseliti v kakšno manj skorumpirano državo, recimo na Slovaško, najraje v Estonijo.

V Sloveniji se počutim dobro zgolj še v hribih in gozdovih, votlost idej demonstrantov me absolutno ni pritegnila ali prepričala, temveč sem se blaznosti Slovencev in blaznosti oportunistične politike le ponovno močno ustrašil.

@grafin – sicer ne vem kdo si, ampak hvala za spravne misli.  

Mislim vseeno,  da je bil ključni razlog socializem, nepovezana in posledično neučinkovite birokracija je sestavni del takšnih sistemov. Ravno tako zaprti ekonomskih trg navzven. To prakticiramo še danes, kaj pa je drugega ksenofobni Mencingerjanski nacionalni interes? Ravno tako elitno preseravanje, množice pa so enake v revščini, dajanje prednosti ideološkemu prepričanju pred kvaliteto – to pa sploh, in to imamo še danes.

Naraščajoči nacionalizem je sigurno bil pomemben faktor, bil pa je pretežno posledica beograjskega centralizma (odtekanja denarja v BG) in v Sloveniji vzvišenosti nekaterih priseljenih oseb, recimo kjer sem jaz živel so bili generalski bloki s 14 nadstropji in to so bili ljudje, ki so vedeli vse in so ves čas pametovali, kaj za okolico konkretnega pa je naredil malokdo. Verjetno je bilo to hujše v drugih republikah Juge, Kosovo in Bosna (sploh današnja RSK) sta bili tempirani bombi nacionalizma oz. verskega konflikta.

Jaz sem govoril o pametnem varčevanju in nekatere državne organe bi celo izdatno finančno in kadrovsko okrepil. Varčeval pa bi pri občinah ter pri tistih visokošolskih programih, ki proizvajajo suficitarne ali ideološke kadre. Te bi ali ukinil državno financiranje ali jih izvajal na 5 let. Načinov varčevanja je ogromno, pogosto pa je potrebna samo racionalnost in preglednost pri javnih naročilih, recimo v zdravstvu.

Res je, v zapornih so kurji tatovi, parkirne kazni v Jankovićevi LJ se izterjajo v enem tednu, vrhunska učinkovitost, sicer pa poden. Drugače pa imamo sistemsko korupcijo (zakonodaja je potrebna reseta in čiščenja klientelistične svinjarije) - in podkupuje se izbrance z večjimi »posli« in množice z drobtinami (volitve).

Moja teorija je, da je tipičen Slovenec oseba, ki se proda za 10 € višjega otroškega dodatka na mesec in zato zamiži vsaj na eno oko, da njegov politični izbranec lahko krade kot opica. Ne pomisli pa na to, da so njemu otroški dodatek trgali od plače in bi s tem denarjem sam lahko razpolagal, pri čemer bi imel brez prekladanja denarja (birokracija) v žepu namesto 10 € več, 15 € več. Ko bodo ljudje to pokapirali, kako deluje socialna država, bo možen premik, da bo socialna država služila res tistim, ki jo potrebujejo in ne politični kontroli in kraji.

Dobro je, da se npr. preko protestov politika zaveda, da jih nekdo opazuje in da ne morejo vsega počet kar se jim zaljubi. Vsi smo nezadovoljni, ki nismo pri koritu. Za prevzemanje odgovornosti mislim, da nisem videl nobenega protestnega gesla, razen kazenske, ljudje so hoteli več (socialne) države in to pomeni manj odgovornosti.

Še zadnje misli… Nisem pričakoval, da se bo razvila kakšna debata na to temo… Vseeno pa bi dodal, da se mi zdi škoda, da teh stvari, ki mi jih pošiljate na e-naslov in PM (enako velja za blog) ne delite z javnostjo. Nič ni narobe, če vaša stališča niso konformna s tem, kar poslušamo že 67 let v Sloveniji, torej to, kar objavljajo družbeno-politični delavci v rumeni Mladini.

Za novega leta vam želim, da bi spoznali, da v nasprotju s tem kar objavljajo v Mladini, Delu, RTV in ostalih kriptokomunističnih trobilih, tudi za Slovenijo veljajo ekonomske zakonitosti, torej, da zemlja v Sloveniji ni ploščata in da se tudi v Sloveniji zemlja vrti okrog sonca. Dlje, ko si bomo zatiskali oči, bolj bomo revni. Sami smo krivi, da je Slovenija zgnila.

Lepe praznike in srečno!