ta tekst je bil zavrnjen s strani radia študent. ampak, če sem že bila na koncertu z namenom recenziranja in sem se potem potrudila le-to napisat, sem se ga vseeno odločila deliti. pač verjam, da je glaba Ater Ere v tem trenutku tako neopredeljiva, da je na mestu ideja brezčasja in da se šele s tem odpre, prikaže veličina njihove glasbe. natančnejše določanje žanra - to je vedno spolzko področje, pa šele potem:

Včeraj zvečer točno ob devetih se je v Orto baru za nekaj ur ustavil čas. Takrat so se namreč tam srečali trije black metal bandi in njihovi poslušalci. Nepojasnjeno ostaja, kako so v  ravno prav polni dvorani slovenska benda Ivje in Ater Era ter norveški Endezzma izginili v neznano točko v času.

Dejstvo je, da se je dvorana napolnila že na začetku koncertov. Tako so pred kar številčno družbo najprej nastopili mengeški black metalci Ivje, ki delujejo že dobro desetletje, če upoštevamo začetna leta, ko so bili znani pod imenom Malison. Preko samostojne založbe so do sedaj izdali album Descending Through Halls of Agony. Band je kmalu dodobra razgrel publiko. Igrane melodije pa so se vile po neskončnih hodnikih srednjeveških gradov, po katerih se je denimo vila reka ognja. Kot je bilo mogoče zamišljeno s komadom Rivers of Fire.

Vendarle se je na trenutke zdelo, da prisotna klaviatura kar preveč pomaga malo medlim in slabše slišnim bobnom ter kitarama. Situacijo je reševal prepričljiv nastop pevca ter basista po drugi strani. Da bi se njihova melodična black-death glasba naprej razvijala, bi verjetno potrebovala tudi ambientalno izkušnjo nabitih in ogromnih dvoran.

Šestčlansko ekipo in vizijo gradu je zamenjal občutek gozdu, ki ga je pričarala tričlanska istrska postava zasedbe Ater Era, sicer nekoč znane kot Torka, ki deluje od leta 2006. Band je 2011 pri založbi Mater Tenebrarum izdal plato In Autumn's Solitary Decline, v kratkem pa pripravlja naslednjo. Stilno jih verjetno ni najlažje označiti, nekateri kritiki jih denimo označujejo za vizionarske, na podlagi njihovega razvijanja klasičnega black metala, baje da tudi z jazzom.

Njihov repertoar je zajemal komade iz izdane plate in obenem tudi nekaj komadov iz prihajajoče. Na primer komada Vest ter My Beast, My Age, ki bosta uvrščena na nov album, napovedujeta nadaljevanje njihove fenomenalne glasbe. Glasba je bila odlično ter prepričljivo odigrana in k temu so enakovredno prispevali vsi člani zelo uigrane ekipe. Slednjo odlikujejo tudi v povprečju precej dolgi sedem- do osemminutni komadi. In potem se lahko človek samo še izgubi med hipnotičnim ritmom brezčasja. Kajti nekajkrat ni bilo več jasno, kdaj so napovedali nov komad oziroma ali še vedno igrajo istega ter ali se bo le-ta sploh kdaj končal.  

Sledil je nastop zadnjega banda, Endezzma, ki je v tem času začel turnejo po Balkanu imenovano Balkan Deathmarch. Skupina, ki jo definirata morbidnost in temačnost, ima svoje korenine v začetku devetdesetih, pod sedanjim imenom pa deluje od leta 2005. Do sedaj so pri Agonia Records leta 2007 izdali mini album Alone ter 2012 album Erotik Nekrosis.  

Dodobra razgreti publiki so preigravali komade iz slednjega, se pravi novejšega albuma. Vendar, kljub točnem igranju ter očitnem interesu vzpostavljanja stika s publiko, nekako niso presegli predhodnjega banda. Še najbolj je prepričal komad Antilevitation iz prve plate. Predstavili pa so tudi neizdan komad Black Temple, pri katerem so se spomnili na preminulega člana skupine ter soavtorja pesmi.

Tudi za Endezzmo ne bi mogli reči, da gre pri njih za prav klasičen black metal, morda predvsem zaradi bolj psihotičnega vokala. So pa obenem edini, ki so na oder prišli v klasični black metal opravi ter bili pobarvani na črno-belo. V splošnem pa pri vseh treh bendih od klasičnega black metala omenjena odstopanja povezujejo in tematsko osmislijo skupen koncertni večer, ki je torej tudi na povezovalni ravni tako izpadel prav usklajeno.

Konec koncev, obredja tokrat nismo doživeli, so pa tu bili grad, gozd na koncu pa tudi tema, izza katere ni čisto nič več. Super temačen in brezčasen večer se je končal, če se je, ko so odjeknile zadnje strune in je odbila polnoč.

V metafiziko je preko glasbe zašla Eva.