|
na grobo moja glasbena tranzverzala, brez osebnih dozivljanj, kriz, itd. samo glavna imena oziroma trendi. sem letnik 69, kot otrok dobra glasba sedemdesetih let, v glavnem kasete moje tete, tudi disco music in tako, in na vinilih klasika, beethoven, smetana, mozart, itd... pac kar je bilo v hisi. potem kiss, nekaj plosc, prva van halen (huda, nedosegljiva), the number of the beast, piece of mind, nwobhm na celi crti kot glavna os simetrije, dio, judas priest, fates warning, mercyful fate, manowar, queensryche, malo glama, precej thrasha. proti dvajsetemu letu povratek nazaj na hard rock, zeppeline, whitesnake itd, pac malo retrospektive. tacas je rasel death metal in kasneje black, a vlakov nisem ujel v casu, sem jih kasneje v nazaj. proti 26. letu pantera, novi thrash, nazaj nadoknadil death metal, okusil black metal, zasel v elektroniko, eksperimentiranje, tudi do jazza john zorna itd., zadev alla kayo dot itd. velika zelja po introspektivi in neki glasbi, kjer cloveka ni, ni besedil, ni pizdenja o tem ali onem problemu. samo noc, zvezde, narava. kar je trajalo recimo 10 let, nakar sem se ob postavitvi druzine in hise malo ustavil. zadnje dve tri leta ponovno sledim skoraj celotni mavrici, zadnje case me se najbolj privlacijo doom revival, pocasnejsi heavy metal in klasicni doom in space/stoner/psych. progresivo iz sedemdesetih let sem dosledno v malih dozah vedno dajal noter. in povratek nazaj, na klasicni metal.
Dobro je to, da bolj ali manj nisem nikoli opustil nobenega zanra, in zacetke se zdaj poslusam.
Glasba mi je lek in iluzija, v dobrem in slabem me tolazi, da obstaja nek otok, kjer glasba je. Nimam nekih naivnih gledanj in visokodonecih besed, da me je resila, mi pomagala itd. a najbrz/gotovo je tako. Vedenje, da je neko cutenje po svetu enako ali zelo podobno mojemu.
Sicer, ce glasbe, ki sem jo poslusal, ne bi bilo, bi mi ostajale morda knjige filozofije ali kako tezje branje... morda kak umetnik itd... verjetno pa bi ne zadostovalo in morda bi ze visel na drevesu... ali obratno, kdo ve, kako bi pac slo brez nje.
V glavnem, za zakljucek naj citiram: Life's a piece of shit,
When you look at it.
Life's a laugh and death's a joke, it's true.
You'll see it's all a show,
Keep 'em laughing as you go.
Just remember that the last laugh is on you.
|