|
Najprej sem doživel šok zaradi prenovljenega Orta, v katerem od sprememb še nisem bil. Takoj se je pojavilo rahlo nezaupanje v dvorano, ki se je še okrepilo ob nastopu prvega banda. Ozvočenje mi namreč ful ni sedlo, podstavek za bobne pa je bil tako majhen, da sploh ne vem kako bo kaka bolj konkretna mašinerija spravila gor svoj set. Prvi so bili nikoli prej slišani Ana.... anal.... analtagia jebi ga. Kot se za tako množičen paket spodobi ga pač odpre nek xy band. Zanimivo pa je bilo, da so bili iz Španije, kjer je zadnje čase pestro. Pestra pa ni bila njihova muzika, ker je šlo za izjemno utrujajoč ... poskus proga? Kitarist je sicer bil zelo dober, vendar deloval nepovezano z ostalo ekipo, pevka je bila bolj za silo in ne vem zakaj sem to pretrpel skoraj vse.
Naslednji so bili Xerosun. Meni je bila ta skupina že bolj fajn. Ženska na growlih in clean vokalih se je izkazala z obvladovanjem obeh, plac se je počasi pričel polniti, pokazala je tudi malo komunikacije s publiko, ki jo je spodbujala k norenju pod odrom in druženju po koncertu. Kot že rečeno je bil meni njihov melodični death po prvi katastrofi že prav fajn, motil me je edino zvok, ki se kar ni razvil. To je trajalo itak cel večer. Drek, slika se mi je pokvarila, ker jim nisem želel moriti s flešem. 
Za The agonist se je mini ortič kar nafilal in očitno je večina folka prišla gledati kako obvlada pevka Arch enemy s svojim bendom. Kar obvlada. Edino pri čistih vokalih ji je glas vleklo v bolj raskavo proti brutali, ki jo ima sicer izpiljeno v nulo. Tudi kilometrina se skupini pozna v nagovorih in spodbujanju. Delovali so kar sproščeno kljub dejstvu, da verjetno igrajo v enem manjših klubov turneje pred malo ljudmi. Iskreno bi pričakoval, da bi tak paket nafilal kaj večjega, sploh ker je bil konec tedna in se zjutraj večini ni bilo treba matrati z vstajanjem v službo. 
Prvi dve plati Sirenie sta mi top šit, sem se pa bal kako to zveni v živo glede na to, da če štejemo kore, sinte in bas, je na odru manj kot pol grupe za razliko od kakih Therion, ki s sabo privlečejo zborček. Ampak pika počla, videl sem jih -prvič, morda tudi zadnjič. Ker imam res naštudirani samo prej omenjeni stvaritvi ne vem s katerim komadom so odprli, zvenel pa je presenetljivo okej, zato so mi upi malo narasli........ in pričeli upadati z naslednjimi komadi, sploh ko so umorili klasiko Meridian. Nova pevka je sicer super napram prejšnji a to ne spremeni dejstva, da je zadeva prekompleksna za postaviti na oder v živo, kadar se gre take turneje po malih klubih. Pa tudi za večje verjetno ne bi skupaj uspeli skrpucati manjkajočega filinga oz postave. Škoda. Sedaj ko je ona z njimi, pa si bom morda privoščil še kako novejšo plato in pogledal, če je gori kaj zame. 
Glavna skupina je bila nekaj ob čemer je najbrž zaradi splošne neznanosti pri nas večina mislila le WTF. Me included. Nisem nič preveril na netu, samo rekel frendu 'Tole po mojem ne bo nekaj dobrega'. Slab občutek se je še povečal, ko so downgradali že tako skromen set bobnov (čeprav so dodali več činel) in ob prihodu banda na oder kjer sta kraljevala kot štoflc majhna pevka, katere animacija publike je mejila na tečno spakovanje in emo fag (glej slike) kitarist ki je delal takisto. Ostali so bili bolj 'Hm, le kako sem se znašel tukaj?'. Vokal je bil sicer v redu, ampak vse ostalo me je prepričalo, da sem koncert predčasno zapustil, saj si nisem hotel dokončno pokvariti večera.
Me pa kar skrbi, kako bodo v tem pajzlčku izpadli prihodnji dogodki.
------------- The Optimistic Cynic: Remaining completely oblivious to the tragedy of existence. https://postimages.org/" rel="nofollow">
|