na uro sicer nisem gledal, se mi je pa po občutku nekako zdelo, da poteka vse po časovnici. V nabito polnem Ortu smo večer začeli z Disentomb. Ja, že prva predskupina je imela polno dvorano! Avstralci so postregli s tistim, kar sem od njih pričakoval. Šus v glavo slam death metal! Bilo je kratko ampak sladko. Glih prav, da se zadeve ne prenaješ... glih prav da ostaneš lačen po še...

Nadaljevali so Beyond creation. Njim se nekako vidi, da so iz Kanade. Ne vem ali imam samo jaz tak občutek, ampak večina metala iz Kanade je malo posebnega. Takšni so tudi BC (saj po mojem občutku). Komplicirani komadi, dolgi skoraj kot tisti od Opeth, nabiti s tehničnim vzdušjem (kakšno je pravzaprav tehnično vzdušje?  poslušajte kak BC izdelek pa boste šlišali kaj sem hotel povedat). Ni mi jasno, kako si zapomnijo cele komade?! Pa to je pol milijona enih rifov, in 3/4 od tega tehničnih kot bi igrali jazz...

Mogoče niso bili najboljši band večera, so pa imeli sigurno najgrše inštrumente... 

Dalje... nastopili so še eni Avstralci: Psycroptic, band pri katerem nikoli ne vem kje stoji y in kje i. Spoznal sem jih z albumom The scepter of the ancients kakih 10-12 let od tega. UAU ZAKON! Prvič in edinič mi je sedel kričeč vokal. Po tem sem poskusil sem še kak njihov izdelek, pa me niso več navdušili. In tudi ta večer se mi je njihov nastop najbolj vtisnil z najboljšim komadom iz tega albuma. Tudi ostali v dvorani, so bili nad njim zelo navdušeni...

Večer se je bližal vrhuncu. Še tako polno dvorano so zapolnili osebki iz hodnika in korte. Začeli so Dying Fetus. Kaj sploh zgubljat besede in čas... Band, ki je imel najmanjšo zastavo za sabo... ker večje ne potrebuje. Band, ki ima le 3 člane... ker jih več ne potrebuje... Band, kjer ima kitarist 6 in basist 4 strune... ker jih več ne potrebujejo! Band, ki ima kitarista brez las... Ker jih več ne potrebuje. 

"Kill your mother, rape your dog!" je bil zadnji komad na koncertu.