25. obletnica Paranoida

Zanimive dileme, ki pa jih tisti, katerih zanimanje za glasbo se ni ustavilo ob prelomu tisočletja, sploh nimajo.

Seveda se je marsikaj tega spremenilo (od dostopnosti glasbe ter vznemirjenosti ob srečanju z nečem novim - kot je bil pri meni Live After Death, pa do nas samih), ampak mene res ne skrbi, da čez 10 let ne bom več mogel videti v živo herojev svojih najstniških let (saj mnogo teh že zdaj v bistvu ni več med živimi), ko pa je v zdaj strašansko velikem bazenu vsega in svašta vedno mogoče najti nekaj novega, vznemirljivega ... kar mogoče ne bo nikoli povsem splavalo na površje, igralo na velikih stadionih, zveni pa vseeno drugače, zanimivo ... in ob tem lahko uživam, tako v intimi doma kot tudi v kakšnem klubu v živo.

Tako da ja, žal ne bo nikoli več mogoče v živo slišati Lemmy-ja, Dia ... in vse ostale, ki jima bodo sledili, ampak to ne pomeni, da se je svet ustavil. Da danes ni več mlajših, zanimivih bandov, kjer z vznemirjenjem čakamo nove albume, pa četudi teh potem ne bomo posneli na trak in naslove komadov na roke napisali na ovitek kasete, pa ponoči čakali, da bo Headbangers Ball odvrtel tiste videe - kar je imelo takrat sicer en poseben čar, ki ga danes ne moremo več podoživeti, ampak saj smo se spremenili tudi sami.

Se mi pa zdi, da smo tisti, ki smo imeli napram generacijam, ki bodo sledile, priviligirani, ker smo imeli možnost v živo videti Judase, Maidne, Motorheade ... in vse ostalo. Ampak saj po drugi strani je pa vedno tako. Tudi mi nismo živeli v času, ko je bilo mogoče videti Hendrixa, Doorse, Janis Joplin, itd.

Takšen je pač življenjski cikel in čeprav se nam zdi, da je bilo včasih vse boljše, se svet tu ne ustavi, gre dalje. 

Mislim, da mi bo čez 20 let, takrat že na dobri poti k sedemdesetim, še najmanjši problem, da ne morem več na Maidne :)

Bodo pa še prišli do te točke?

Pa bova res? :) A pri sedemdesetih? 

Father time se ne ustavi zgolj pri bandih, ampak tudi nas samih. Dvomim, da bova kdaj prišla do točke, ko za naju ne bo več zanimivih koncertov in bandov - vse dokler naju bo to le zanimalo in bova zmogla :) 

In to je poanta mojega pisanja. Če nisi obtičal na neki stopnji, če te še vedno zanima, kaj se dogaja v glasbi, ki jo imaš rad, boš še vedno našel marsikaj novega, zanimivega.

To, da za človeka ni več bandov oz. koncertov, ki bi ga utegnili zanimati, je predvsem človekov lasten nagib, pomanjkanje interesa, zadovoljitev s tem, kar pozna brez želje, potrebe poznati še kaj drugega in podobno. 

Pisec kolumne je na koncu sam povedal, da razen redkih izjem ne posluša bandov nastalih v tem tisočletju, nič narobe s tem, ampak potem imaš kar pač imaš. Bandi, v katere se je zaljubil pred tridesetimi ali več leti, bodo res počasi poniknili, se upokojili.

Kaj pa ti, a ti tudi meniš, da boš prišel do točke, ko se bodo prav vsi bandi, ki jih imaš rad ali pa jih še boš imel rad, upokojili in pomrli pred teboj? :)

Če ne za nas, pa za nove generacije.

Kaj z novimi generacijami? Se ti zdi, da bojo depriviligirane za dobro glasbo? Prepričan sem, da je generacija pred nami menila podobno.

Koliko tebi predstavlja problem, ker ne moreš več doživeti v živo the Stoogesov pa Janis Joplin? Ti imaš pač heroje svoje generacije in saj ne rečem, da bi tudi danes marsikdo rad videl Janis Joplin, pa da bo tudi čez 30 let kdo, ki ta moment še niti rojen ni, rekel kako fino bi bilo videti Maidne, nekako na splošno rečeno, pa ni problem - ker se svet tu ni ustavil. Tudi s smrtjo Kurta Cobaina, Layne Staleya, Chrisa Cornella sveta ni bilo konec. 

Nove generacije bodo imele svoje bande, svoje koncerte. In pa ja, marsikdaj bo kdo nostalgično zavzdihnil, kako škoda da ni živel v časih, ko so po odrih razturali Maidni in Judasi, ampak to ne pomeni, da on pa ne bo imel strasti do bandov, koncertov svojega časa.

*Disclaimer (če je to treba, v izogib napačnemu razumevanju)

V mojem pisanju ni očitka piscu kolumne. Vse je okej in razumem iz česa izhaja pisec. Razvijam zgolj debato, ki jo odpre kolumna oz. sem jo uporabil kot iztočnico pri izražanju svojih lastnih pogledov na to isto temo.

Ne, saj jaz bi si tudi želel. Ej, da mi je videti Joy Division z Ianom Curtisom ali pa Bathory s Quorthonom. Ampak brez pokojnega Curtisa in pokojnega Quorthona pa pač ... je kar je. Tega pač ne moreš zamenjati.
Ampak k sreči, res k sreči (zdaj se bom že malo ponavljal :P) je na svetu toliko odličnih bandov, da celo brez herojev moje mladosti na leto še vedno vidim enih 20 do 40 koncertov in ene 3 - 4 več dnevne festivale. In nič ne kaže, da se bo zame karkoli spremenilo - dokler bom le imel interes in mi bo zdravje dobro služilo :)

In ja, škoda, da zanamci ne bodo imeli več možnosti v živo doživeti maidne, judase, metallico ... ampak prmejduš, da se svet ne bo ustavil in bodo tudi oni imeli kakšne fajne bande, vredne ogleda :)

Evo, zdaj sem se pa tudi jaz izpel :P

Tretja kolumna: https://www.paranoid.si/paranoide/iz-zakladnice-enkrat-metal-novinar-vedno-metal-novinar

Današnja Zakladnica je nekaj posebnega, je literarni esej o zasedbi Ghost, ki ga je spisal bivši sodelavec ter pisatelj, pesnik in glasbeni kritik Davorin Lenko. Če imate radi band, boste zagotovo uživali v branju, medtem ko boste drugi po branju zagotovo povsem drugače gledali nanj.

Postmoderni camp satanizem: https://www.paranoid.si/paranoide/iz-zakladnice-postmoderni-camp-satanizem

Gašper Fatur wrote: Kot nekdo ki ni nikoli imel FB, IG, Myspace ali karkoli podebnega, ne razumem folka ki je prešaltal na neka druga omrežja in zapusti the Metal forum v Sloveniji. Za zaton Paranoid foruma sta pomoje krivi 2 zadevi, ena je ta prehod folka na socialna omrežja, druga pa to da se je v času zatona foruma dogajal tudi (ponoven) zaton Metal scene pri nas. Manj koncertov, manj aktivnih bendov, manj metalcev, manj obiska... Dvomim da je kaj dosti folka nehalo pisat na forum zaradi nemoderiranja, prej bi si mislil obratno - meni je še tisto relativno malo moderiranja bilo totalno odveč.

No, to da nekaj nimaš oz. se ne prestaviš tja, še ne pomeni nujno, da ne moreš razumet teh ljudi ali teh odločitev. Za dosti zadev so precej odlične. Recimo v Blender grupi si dnevno talamo nasvete in en drugemu pomagamo s prototipi kako kakšno stvar razrešit v 3d modeliranju in podobno. Slovenski metal ima vsaj 2 aktivni grupi, All metalheads Slovenia in SLO Metalheads, obe štejeta  med 4k in 6k članov. Paranoid recimo jih ima nekaj čez 1k.

Ampak je podobno kot tu - vsake tolko kdo napopa kkšn band, kkšn organizator link do koncerta, redko objava izvabi repliko. Bolj žive so recimo grupe tipa Slovenski kitaristi oz. karkoli, kjer debato goni iskanje neke tehnične rešitve. Hočem rečt, za ene stvari je ta nov format z vsemi svojimi piščalkami zelo primeren. Tam človeku sredi sedenja na wc školjki rešiš en problem, tako da mu nalepiš povezavo do ustreznega yt videa, vnosno oknce to zagrabi in spremeni v ustrezen format, da se ne drkaš z forumskimo BB kodo..


Zanimivo mi je, kako opisuješ, da je registracija mnogo ljudi zelo motila. Ok, itak da se zmrduješ, ko želiš v neki spletni trgovini nekaj naročit in moraš izpolnit cel formular ampak.. za nekaj trajnejšega kot je 20 let debatništva na forumu? Ok, je res da ne moreš v naprej predvidit kako se bo stvar prijela, svetovno in osebno ampak.. registracija pač rešuje tehnično cel kup težav. Sem kar nekaj časa posvetil razvoju vmesnikov brez registracije in hitro rata kaos in odpira vrata zlorabam. 


A imaš občutek, da je bilo moderiranja na paranoidu veliko? Oz. z drugimi besedami, se ti zdi bolj prav, da ne bi bilo moderirano čisto nič? 
Kot rečeno v kolumni, jst moderiranju nisem bil naklonjen in sem se razrešil dolžnosti, ker sem rad pričal ljudi in tega ne moreš dobr počet z bičem v roki. 

Ampak forum je tolko ljudem tako različno orodje in včasih je to nekompatibilno. Recimo, meni je to bolj "knjižnica" prostor, kjer se pričakuje določeno stopnjo miru, da lahko misel teče. Zdej, če ti začnejo notri prihajat skupine, ki so prepričane, da je ta prostor nekaj drugega imaš konflikt interesov in je treba včasih posežt vmes. 

Ker žal je tako, da primitivno vedno zmaga. 
Recimo, da nekdo pride, napiše za A4 font 12 teksta svojih misli.. to je za pisca in zame recimo neka dodana vrednost forumu,.. in pol dobi v odgovor "TL;DR; lol,kreten, filozof"... in se razpasejo komentarji v takem stilu. Al pa "islamofil!".. nekaj, kar sem mislil s "pluskanjem v druge teme", ko v tistem 2015 enostavno ni blo možno nikamor na forum več stopit brez da bi iz Politike gnojnica lila.. 

Ker efekt je potem sledeč.. če na dolge premišljene objave dežujejo brezvezne enovrstničnice, potem ljudje, ki so prišli kakšen stavek več povedat nehajo pisat. Če pošicaš ven enovrstičnice brez vsebine, mogoče taki nehajo pisat. A je rezultat isti? Men se ne zdi. 

Niso vsa mnenja ali vsi prispevki enako-"vredni". In za moje pojme Paranoid večinoma ni prestopil svojih okvirov moderiranja. Zdej, če je kdo napisal nekaj v 2 sekundah, brez vsebine in smisla in se počuti razžaljenega.. no ja, to je krivica ki sem jo pripravljen potrpet za voljo tako čistega prostora, da se vanj čuti povabljen nekdo, ki bi pa prispeval kakšno bolj razdelano misel. 

Primerjava z metalsko gostilno nima smisla - Paranoid forum je bil vzpostavljen dolga leta pred prvim moderatorskim posegom in bil vsa ta leta poln metalskih tem. Če se je kdo kdaj zdriskal, ni blo nobenga problema. Jst nism nikoli napisal kej takega kar bi moralo bit moderirano, niti nisem pisal nesmiselnih zaporednih postov al kej podobnega, pa sm bil tekom let vseeno parkrat moderiran, ker nekomu pač ni pasalo tisto kar sm napisal - in to mi je šlo ful na kurac. Tako da stojim za mojo trditvijo in zaključujem to debato ker vidim da ne bomo prišli nikamor.

Temu se reče starost. Hočeš nočeš z leti ugotoviš, da so tudi druge stvari pomembne, ne samo glasba, ali pa te k temu prisili življenje samo. Po službi, skrbi zase itd. se sam najraje zatečem k nečemu, kar mi je dobro in poznano. Kar nekako je upadel gušt raziskovat. Z novo glasbo se srečujem v glavnem na koncertih v obliki predskupin, včasih kak frend kaj priporoči, včasih pa tudi youtube ponudi kaj užitnega. In potem to leti na playlisto in se drajsa z ostalimi 1000 krat slišanimi stvarmi, ki pa so mi še vedno všeč. Po svoje kar občudujem folk, ki tu gori piše recenzije. Da ima voljo se poglobiti in ubesediti slišano.

Drugače pa sem tudi sam pred leti še na Metalcampu gledal en black metal band ki je bil brez bobnarja, uporabljal je ritem mašino. Glede na to, da so mi bobni najbolj impresiven in zanimiv inštrument in rad gledam kako ga folk za njimi groova mi je bil to precejšen fehler, čeprav je bila glasba sama kar fun.