Zbirateljstvo? Pomen kopičenja CDjev, našitkov etc

Živ, če smo že imeli podobno temo, bi prosil nekoga, da me usmeri nanjo in lahko tole zaklenemo. 

Sam nikoli nisem bil neki zbiratelj, predvsem zato ker sem kot mulc bil bolj kot ne broke, pol so pa itak mp3ji pršli... 

Predvsem me zanima kakšn je psihološki proces tega, ko nekdo na Paranoidu recimo skuša prodat 100+ CDjev... 

Skratka, zanima me ta migracija čustvene ali drugačne navezanosti... kako to, da nek trenutek nabaviš zadevo, po 10e in več na CD... in jih potem imaš tam odložene na svojem prašilcu.. nekateri menda CDjev niti ne odvijajo... 
Kako pride do tega, da to pol prodaš? A gre za osebno finančno fluktuacijo? 
Kaj je namen zbirateljstva? Ker ne more it za samo poslušanje glasbe.. se spomnem kašno revolucijo so nrdil glasbeni stolpi, ki so imeli place za 3 CDje.. kako je to zmanjšalo frikcijo pri menjavi glasbene kulise... Ampak večina CDjev je tko ko avti.. .večina časa na parkirišču zasedajo prostor... 

Ko sem čital Rob Halford - Biblical... tam omenja kako je tranzicija iz vinyla na CD predvsem zreducirala vlogo pomena same naslovnice, ki se je od tedaj  znašla na manj kot polovici prejšnjega kanvasa.. 


Sam se nekako zagrevam za Bandcamp "lastništvo".. .tam mi "imeti" svoj digitalni izvod ..nekaj pomeni.. pomeni mi, da sem lahko bandu v teh časih, ko je glasba praktično zastonj dosegljiva... namenil nekaj finančne izmenjave.. 

Ampak to je druga zgodba.. predvsem me zanima kako razmišljate zbiratelji fizičnih zadev.. 
Ker sploh, ko nekaj kupuješ second hand, ti ta komponenta direktne podpore bandu nekako odpade...

Da nadaljujem svojo misel, prej je namreč zmanjkalo časa od malice. Zakaj prodajat CDje? Eni imajo dvojnike, pa se je treba enga rešit. Za ene te pač ne briga, si brcnil v temo ko si ga kupil. Potem so so tisti, ki žal potrebujejo dnar za nov efekt, ki stane premnogo eur in jebat ga, je kup vezja zmagal nad ploščkom. Pol so pa tisti, ki so se spreobrnili...življenje gre dalje, stvari se spreminjajo, ljudje in njihove prioritete tudi. Kaj ti bo 17 kolekcij metal CDjev, če še Rock radia ne poslušaš več? Pač prodaš za mali dnar, samo da se jih rešiš. Eni se preselijo, zmečejo vse v mp3je in fizični del prodajo... eni to naredijo tudi brez selitve. Kolega ni imel prostora v stanovanju, je vse škatlice zmetal stran, knjigce in ovitke shranil v kartonaste škatle in si zloadal mp3je. Ko bo prostor bojo tudi CDji je rekel.

Edited by Mitja M.J. - 07.Dec.2023 at 17:17

Uf to ponovno kupovanje mi je znano  

Hvala z debatico. 

Najprej, 

Speadge wrote: Beseda kopičenje ima precej negativno konotacijo, ki pa je zgolj v navezavi s tvojimi lastnimi pogledi, ne pa tudi pogledi zbiralca le teh. Ok, to sem moral rečti, zdaj pa še o samih fizičnih nosilcih.

Se strinjam!
Zato pa odpiram temo, ker me zanima kako je biti ne-jaz glede tega.
Kar se samega zbirateljstva/kopičenja tiče, sem v času pred deiluzionizacijo svojega sveto metalstva nosil vojna odliokvanja - pustil na roki vse festivalske zapestnice mnogih sezon, dokler pod tušem ni razpadla  zadnja nitka. nato so šle na steno. Kasneje v predal... mislm, da sem vse skupaj zagonil stran nekega dne ob selitvi in... hja, nisem se najbolje počutil ob tem. Kot da zavračam del sebe na nek način.. tako da ti tudi o teh neracionalnih občutjih, ki nas delajo bolj človeške kot v povprečju 8 urna delavna alienacija (zanimivo, sem skoraj isti argument kot mi ga ponujaš in ga sprejemam Lord Infernusu namenil pri razlagi o pomembnosti NVO v Politika & stuff izbi).. pridružujem. 

Mitja je tudi dobr objasnil vse mogoče vzroke prodaje oz. preprodaje.. ki so očitni.. ampak na njih nisem pomislil. In to je nekako moj cilj- kolektivno pomislit, na kar nisem.

Zdej pa.. zakaj sploh ta tema? Kot rečeno,navijam za Bandcamp. In v tem oziru je zelo dobrodošla kritika tvoj odstavek o vseh bivših platformah, kamor smo nalagali glasbo tudi bandi.. mySpace etc... o podobni reči sem pisal že o paranoid kolumni o Forumih - odsek o pokopališču mrtvih povezav na ugasle servise in izmaknjene vsebine (burzum denimo, žrtvovan bogovom politične korektnosti).

Pravzaprav sem na FB zagnal eno poizvedovanje, zakaj bandi nalagajo na Spotify in streaming servise (ponavadi prek DistroKid, kjer naložiš 1x in ti uredi distribucijo na vse platforme)... ne pa tudi na Bancamp, ker od streaming servisov dobijo letno bandi kot so Eruption par evrov, dočim Bandcamp, ki je priročna spletna trgovina... prinese nekaj tisočakov, ker dobi band 85% od prodaje. 

In digitalni izvodi pri takem bandu namerijo nekaj več kot polovico vse prodaje. 

Men je to enostavno najbolj fer platforma za bande in jo smatram v temu pogledu kot ednistveno in jo zagovarjam kot pravo. 

Direkten namen vsega skupi je malo še raziskat sceno in morda potem kresnit spet eno kolumno in nagovorit bande, tudi bande preteklosti, da dajo svoje stvari na bandcamp..

Sam nekako menim, da glasba pač sodi v javno domeno, za namen poslušanja seveda. Ko jje prišel ven internet se najprej Metallica ni zmogla sprijaznit z novo pojavnostjo piratiziranja... in takoj, ko so ga pravno uspeli ugasnit... se je pojavilo nekaj novega. Streaming servisi so si izborili mesto v svetu nekako z besedami:

"Lej.. itak vsi dans vlečejo dol musko in filme in serije... namest da se proti temu borimo, kaj če to bedno downloadanje in čakanje spremenimo v nekaj z bolj prijetno izkušnjo za dostopno ceno, in potem delež damo izvajalcu?".. No ta delež je smešen in se še niža ampak.. point ostaja... zato sem naklonjen servisom, ki dejansko bandu dajo kar mu pripada, ne neke smešne ostanke. 

SKratka.. za sabo iam eno malo omarico nekih spraskanih cdjev, ki se prašijo.. nimam jih niti kam več vtaknit, moj laptop nima več predvajalnika... sedlo bi mi vse te plate srečat na bandcampu in jih tudi kupit tam ponovno. Recimo Requiem na yt najdem par komadov, Sabaium prav tako... jst bi to vse gor kresnil in tu je vprašanje.. 

V primeru, da se to zgodi, torej da stare plošče letijo gor... a to na kakšen način razvrednoti kar je fizičnega v obtoku?

A, še to.. prilagam kaj recimo dobiš v kuplenem paketu digitalnega albuma, če je vse pravilno urejeno... toje je screenshot ekrana - pdf booklet zadnje Eruption plošče:


(zgleda sem nekaj narobe nastavil in ni šla originalna velikost na strežnik, tko da verjemite na besedo.. na monitorju listam tole kot da bi imel vinil v rokah)

Edited by frogstomp - 08.Dec.2023 at 12:39

Pero wrote: frogstomp wrote: Men je to enostavno najbolj fer platforma za bande in jo smatram v temu pogledu kot ednistveno in jo zagovarjam kot pravo.  Kje na Bandcampu daš musko bolj potihem/naglas v playerju?

Neumestno, ampak tu:




Edited by frogstomp - 08.Dec.2023 at 13:51

še moja dva centa za to temo - trenutno sem v fazi selitve in prenosa cirka 6000 različnih glasbenih nosilcev v moj novi man-cave (HAIL!). Ko sem se sedmič vozil proti novemu domu z avtom do vrha napolnjenim z različnimi glasbenimi nosilci, sem se resnično vprašal po pameti ter ali mi je res to treba. prav tako se občasno vprašam, ali ne bi bilo bolje, da bi si za ta denar, ki sem ga v dvajsetih letih zagonil za to, kupil garsonjero ali eno sobno stanovanje v ljubljani.

frogstomp wrote: Hvala z debatico.  A, še to.. prilagam kaj recimo dobiš v kuplenem paketu digitalnega albuma, če je vse pravilno urejeno... toje je screenshot ekrana - pdf booklet zadnje Eruption plošče: )

Zanimiva tema. Zbiratelj sem že dolgo in sem nakopičil kar konkretno zbirko muske, pretežno v CD formatu. Koliko je dovolj? To je vprašanje, ki ga ni možno na splošno odgovoriti. To ve le vsak sam zase. Po navadi ni nikoli dovolj, če je prisotna strast do zbirateljstva in do dotične stvari, ki jo zbiraš.

lord infernus wrote: Zanimiva tema. Zbiratelj sem že dolgo in sem nakopičil kar konkretno zbirko muske, pretežno v CD formatu. Koliko je dovolj? To je vprašanje, ki ga ni možno na splošno odgovoriti. To ve le vsak sam zase. Po navadi ni nikoli dovolj, če je prisotna strast do zbirateljstva in do dotične stvari, ki jo zbiraš.

Gašper Fatur wrote: Zbirateljstvo mi zveni bolj za zbiranje prtičkov, značk, znamk itd., kjer se zbira vse, da se kompletira neko zbirko. Nikoli nisem gledal na kupovanje glasbenih nosilcev kot na zbirateljstvo, ker sm vedno kupil samo kar mi je bilo res dobro. Razen ko sem kaj zajebal, predvsem v predinternetnih časih, ko se ni dalo slišat drugje kot na albumu samem (ali pa mogoče na kaki metalski radio oddaji, pa še to ponavadi samo kakšen komad, ne cel album). Celotno diskografijo imam samo od enega ali dveh bendov pomoje (če ne štejem bendov ki imajo samo 2-3 albume). Niti nimam ogromno albumov, nekaj čez 500 originalov (par vinilk in kaset, ostalo CD-ji). Gotovo bi jih imel dosti več če ne bi obstajal internet (youtube, mp3 sharing itd.), fizični glasbeni nosilci so izgubili veljavo oz. vrednost, tako kot filmski nosilci, revije itd. Ampak pdf in mp3 nimata za burek proti temu ko odpreš nov CD (ploščo / kaseto), prebereš in prevohaš po dolgem in počez, poslušaš, gledaš naslovnico, se poglobiš, veš komade na pamet... Nikoli ne bom razumel nekoga ki reče, recimo, "Leprosy od Death mi je naj plata vseh časov" - in potem nima fizičnega izvoda tega albuma. Ta debata je bla sicer že večkrat premleta na forumu, je pa fajn da je spodbudila toliko odgovorov.

Sicer malo sumim, da si mislil v prenesenem pomenu, pa vseeno. Zanimivo tudi ko želim lastno mat prepričat naj migrira iz knjig na bralnik, da ne bo dileme kaj nosit s sabo, ko gresta s fotrom z motorjem na dopust in so knjige precej prostorsko potratne... mi protestira, da ni isto, manjka vonj.

Ne me narobe razumet, na faci mam prekomerno surlo in vonj je tudi meni med pomembnejšimi dražljaji, in vem kako zna izkopat spomine in občutja ampak... a knjige med sabo različno dišijo? ali pa CDji? Vzami eno knjigo, pa jo drži pod nosom medtem ko čitaš na bralniku. Skoraj bi si zracionaliziral, da je vse to balast, ki ne dodaja ampak odvzema fokus od same vsebine. Ampak ne, nissem neobčutljiv za nevsebinski aspekt. Meni osebno je sicer precej odlepljen od samega uživanja vsebine.

Naprimer, na lepo urejeno kolekcijo CDjev ali drugih zadev, ki pridejo v istem formatu se da gledati tudi zgolj estetsko - nekaj je na tej repeticiji formata, tako kot men sede gledat bloke, pa so arhitekturno to na nek način najbolj dolgočasne stavbe - ponavljajo vzorec po višini in širini. 

Tule sem na bandcampu našel enega zbiralca, ki je na bandcampu kupil 16k+ albumov. 
Sicer ne morm vedt kolk od tega je digitalnih, ampak, po temle sloganu "When there is no more room in hell, you start a digital collection.".. bi reku da nekaj jih pa ima. Kakorkoli... 16k dec. To pomeni da moraš skoraj 45 let  vsak dan kupit album. Noro v kakšne ekstreme gredo ljudje. Tiste vrste noro, da je že občudovanja vredno.

Edited by frogstomp - 09.Dec.2023 at 14:31

12 ur na dan sedim za kompjuterjem, musko naj pa reguilram na telefonu? Dej no dej...

Pri meni ni nekega pravila. Čisto odvisno. Ampak nekako v grobem:

Pero wrote: 12 ur na dan sedim za kompjuterjem, musko naj pa reguilram na telefonu? Dej no dej... Da ne bom samo offtopic - kako si zapomnite, kaj že imate v zbirki in kaj vam še fali? Zase vem, da sem na tem področju čisto premalo sistematičen in parkrat (sploh pod vplivom alkohola na kakšnem festivalskem metal marketu) sem dvakrat nabavil zadevo, ki jo "že od nekdaj iščem" :)

Fajn slišat, da nisem edini, ki kup kak duplikat kdaj 

frogstomp wrote: Na drugi strani sem pred kratkim prečital Atomske navade (atomic habits - james clear).. kjer pravi, da če želiš nekaj početi več, si odstrani vse ovire, ki so na poti do dejanja.. sepravi, imej zadevo pri roki.. men je play gumb na bandcampu recimo priročnejši kot tam meštrat s cdji. In zanimivo pri teh stvareh pride do izrazitega nestrinjanja.. ali je del rituala z rokovanjem z embalažo (ki ji verjetno rečeš drugače kot embalaža, če jo smatraš kot ključni aspekt tega).. ali je prej ovira do dejanja samega?

Na kratko: Zbirateljstvo je moj lajf oz. vsaj zelo pomemben del tega.

Edited by Vrankol - 21.Dec.2023 at 12:38

Muadib wrote:  Ravno danes sem gledal denimo vinilko od skupine Strelnikoff, album Bitchcraft (zgornja objava). Tole bi že v afektu naročil. Saj poznate zadevo? Je bila nekoč medijsko kar izpostavljena pri nas... tole sem celo razmišljal, da bi vzel, pa čeprav bi moral pogledat, kje sploh imam gramofon...

Speadge wrote: Muadib wrote:  Ravno danes sem gledal denimo vinilko od skupine Strelnikoff, album Bitchcraft (zgornja objava). Tole bi že v afektu naročil. Saj poznate zadevo? Je bila nekoč medijsko kar izpostavljena pri nas... tole sem celo razmišljal, da bi vzel, pa čeprav bi moral pogledat, kje sploh imam gramofon... Poznamo, poznamo. Imam ... CD :)

Hm... v originalu je bil CD Bitchcraft EP. Zdaj pa vinilko promovirajo kot LP. A je to kakšen nov material gor dodan?

Edited by Kilroy - 22.Dec.2023 at 11:15

mali caveat, na plato gre vv 55 minut muske. med 44 in 55 minut za 33 1/3 rpm 12". Master of puppets og print je npr ena plata, 55 minut.

Ja, nekje v spominu sem imel da je cca 22 - 23 limit / stran, ampak tistih sto al kok jih je že ostalo v bajti staršev in jih nisem poslušal že desetletja, ni merilo. 

Vrankol wrote: Na kratko: Zbirateljstvo je moj lajf oz. vsaj zelo pomemben del tega. Na dolgo: Ne znam objektivno pojasnit fenomena afinitete do fizičnih nosilcev zvoka napram konzumiranju zgolj-vsebine (beri: poslušanju glasbe preko mp3-jev in streaming platform), a dejstvo je, da sem sam že zelo zgodaj podlegel tej evforiji in prav nič ne kaže na to, da bo kdaj izzvenela. Še zdaj se v živo spomnim, kako magičen je bil občutek leta 98' v roki držat Master of Puppets original CD. Bil je moj prvi pravi metal original, ki sem ga domov privlekel iz ene stare celjske štacune s CD-ji, ki že zdavnaj ne obstaja več. CD se je vrtel dan in noč v fotrovem starem glasbenem stolpu, ki je slabo procesiral določene frekvence zvoka, a takrat to ni bilo važno. Vsakič, ko so se iz predvajalnika zaslišali uvodni takti Baterije, sem padel v nek svoj svet. Ni bila samo muzika, ampak izkušnja, h kateri je enako pomembno prispevalo pokopališče na naslovnici in eksklamacije v stilu "extra fucken yahooz" v besedah zahvale.  Knjižica, če jo pogledam danes, je precej zaflekana in na mestih pomečkana, a bi jo na tem mestu verjetno dal na spisek 3 stvari, ki bi jih lahko nesel s sabo v grob.  Od tedaj naprej je bil domino efekt. Vsak zaslužen evro, ki ga ni bilo treba dat za nujno preživetje ali denarno rezervo, sem tako ali drugače prekanaliziral v zbirko ca. 1600 nosilcev zvoka, ki jih imam danes po abecednem vrstnem redu urejene na policah in predstavljajo 25 let neke kontinuitete, ki mi je v bolj slabih obdobjih osmišljala lajf. Mogoče se sliši zdramatizirano, a ni daleč od resnice. Začelo se je z rednim naročanjem po pošti pri Napalm Records, ki sem mu na prelomu tisočletja pošiljal keš v kuverti skupaj z naročilnico in držal pesti, da zadeva pride na cilj. Občasno tudi ni (npr. ko sem v kuverto zdeval poleg bankovcev še nekaj kovancev).   Muziko dandanes redko kupujem po principu "blind buy", zato so streaming platforme dobrodošle. Slišim dober band, preposlušam plato in če me prepriča, kupim na fizičnem nosilcu. Vsak CD, ki ga kupim, odprem in prelistam knjižico. Če je čas, jo listam med poslušanjem in je to neke vrste ritual.  Občasno so se mi glede tega zbiranja porajala vprašanja v smislu: "Kje je fora tega?", "Zakaj se navdušuješ nad temi kupi plastike" itd.. A v isti sapi sem si (poleg estetskih razlogov) vedno znal zracionalizirat zadevo v smislu, da na ta način: a) Podpiram izvajalce. b) Za svoj keš dobim "whole package" deal. c) Je na neki način bolje, kot da bi isti denar sprašil zgolj za stvari, ki omogočajo kratkotrajni užitek oz. enkratno uporabo. Določene zadeve sem sicer tudi prodal, a mnoge nakupe čez nekaj let obžaloval in posledično kupil nadomestni izvod. Jebiga. Cenim tudi, da hobi podpira boljša polovica, zato je zbirka na displeju v glavnem prostoru najinega domovanja in mi je ni treba skladiščit v nekakšnem man-caveu.

Noč?

To je kr precej bedno ja. Vsi ti dolgo prisotni servisi dajo občutek večnosti... pa gredo lahko v pozabo, kot je šel myspace recimo. Fizičarji oz. ljudje z pozitivnim odnosom do teh fizičnih reči imate tu sigurno prednost. 
Men je najbolj žal MyOpera portala , kjer sem par let objavljal koncertne vtise in fotke.. In se je zadeva zaprla... in z njo je šla po raznih prekurjenih diskih tudi edina distanca teh slik.