Razumevanje in doživljanje metala

Message Topic Search Topic Options Post Reply Create New Topic Printable Version Translate Topic

   Napisal bom kar zdajle, ker jutri ne bi - sem frisno pod vtisi s koncerta Tarot na Metelkovi. Casovnica tukaj je taka taka, da sem pac ene 10 let nazaj naletel na njihove demote in v manjsi meri na album Reflections, cas se je pa po tistem obrnil naokoli tako, da mi se samemu ni jasno, kako. Vmes so prisla obdobja (ker vcasih pac poslusas vec en band kot drug), ko je zbirka tistih prvih demotov bila pogosto na playlisti, in zato se danes priklicejo  momenti taksni in drugacni. Kar se je vmes zgodilo v lajfu, ni za na forum (dasiravno ni nic sokantnega - pac normalne zivljenjske situacije in stvari), se je pa vzpostavila neka percepcija, da je pri dvigih iz podna nekako sodeloval ta band - ni bila ta muzka tista, ki me je dvignila ven, ne bi precenjeval zadeve do te mere - ampak bila je pac samo tam zraven ko so se stvari obracale na bolje, to samo hocem povedat.

V vsem tem obdobju je tu in tam, ker je pac to band ki ga nisem poslusal vsakodnevno, ampak le ... tu in tam, vzniknila kaka situacija, spomnem se dveh, kjer se je trenutek, ki ga je spremljala ta glasba, vsedel globoko v spomin. Prvi je prisrcen malenkosten in (med)cloveski in nevreden razlage, a je kljub temu ljub spomin, drugi je samoten: ko sem lazil v brezpotja Martuljka (ker v prostem casu pac rad planinarim in me je zaneslo v neko alternativno smer ze davno tega) in pristal v morju rusja, skozi katerega sem se prebil na stranski greben ki ga tu ne bi omenjal in kjer je slo "suma sumarum" za tako nemarno lokacijo, da je verjetno le izdatna doza nostalgije kriva za to, da je spomin lep, kjer sem nenadejano (ker sem pac predalec zagazil iz nacrtovane smeri) dosegel vrh grebenske rezi in uzrl nekaj najostrejsih vrhov v okolici iz nikoli prej videne perpektive - na nekatere izmed njih, bodimo iskreni, ne bom nikoli sposoben stopit - in v tisti idili rekel, dajmo malo pocakat ... No, v momentu navdiha sem tam ustavil in v miru dam na slusalke prvi demo prav te Tarot skupine ... potem pa dalje, dol, iskat prehode dalje in delat dalje na tem da se pride najprej gor in nato varno dol ... pogled tistega dne je zapecen skupaj s to muziko globoko v podzavesti. Bi rekel da mora bit na tem forumu vsaj 5 ljudi, mislim konkretna imena, ki morajo vedet o cem govorim, pa nima to veze s hribi, ampak percepcijo metala, ki je soundtrack v nekem trenutku, oz. vec kot to - ki se iz vloge soundtracka spodmakne v vlogo utemeljitelja nekega trenutka.

... zdaj, to je vse skupaj toca nekega teksta, ampak kdor je kdaj invenstiral mnogo nekega casa in pozornosti v neko njemu ljubo dejavnost, ki se je nepricakovano sklopila se z muziko, bo morda stekal, kako se vzge v spomin, ko se oboje poklopi ... no to je bilo to ... in to je samo en moment, kot recen, vec je bilo njih.

No, kakorkoli, v zacetku leta odjekne novica ta ta band pride v Evropo. Noro! 4 ure stran en termin, 4 ure stran drugi. Gremo 100%. Naslednja novica - Zagreb. A cmo zdaj it na prvi datum in Zagreb ali drugi datum in Zagreb ali samo Zagreb? Nato se Ljubljana ...

... potem se na koncert prides pripravljen, da mogoce bo pac slabo. Ali pa da se ne bos pocutil. Ali da ti bo slo nekaj na zivce in bos imel koncert pokvarjen. Pa se vse poklopi, komade poznamo, band uigran, asociacije in spomini secejo ven, a je to zdej zavestno ali podzavestno ne vem, glava ne procesira stvari racionalno - kolega se zadere "a tole pa slici na Pagan altar a ne" - jaz pri sebi "kdaj sem ze to razmisljal? vceraj? 10 let nazaj? zdijo se lepsi casi", ni vazno, band sece kot da ni jutrisnjega dne, "odraslemu" v meni racionalno zares ni jasno, kako se jim to da, kako je to mogoce, kako se tem ljudem to izide z dnarjem, kje je fora, ampak tam znotraj pa cutis da oni delajo to tisto kar je prav ...

V odraslem zivljenju, kjer so stvari take kot so in niti nimas casa razmisljat kaj je v redu in kaj ni, ker vse pac je kot je, so dogodki kot je ta, da ti tak band pride spilat nekam blizu, kjer jih lahko brez velikega truda vidis, nekaj tako z neba podarjenega, da ne znam opisat. Tudi v takih situacijah bom cisto iskreno rekel da malo jebes odraslo ravnanje z denarjem -> par drugih razvajanj se da pac na stran za to, da band/sank dobi tistih par EUR vec ... in zato je tudi ze dlje casa kupljena karta za naslednji datum turneje, ker videt tako perfekcijo v nekem prostoru in casu, to ni nekaj samoumevnega. Lovis momente, pa ne gre za to da imas pol nekaj od tega, vazno je da si bil tam, od tega nimas nic, pa vendar imas vec kot lahko kdorkoli kupi (ti si kupil karto, ampak bodimo iskreni - ko ti ideja, servirana z odra, premakne glavo, je to vredno vec od tistih XX evricev, ki si jih odstel, vsaj za res dobre koncerte to velja). Povedno je tukaj morda to - ravno pred kratkim ugotovljeno, da lazje nastejem top 10 koncertov ki mi jih je zal da sem jih zamudil, kot top 10 koncertov nasploh ...

... v casih ko se iz branja novic in v poslovnem svetu tudi (sluzbe) plazi strah da gre cel kontinent v K, so taki momenti nek svetilnik, in zdi se mi da v tem momentu cutim Razumevanje in dozivljanje metala, kot ga je probala razlozit ta tema. Na nacin, ki ni s strani nikogar predpisan (mislim da je nek Paranoidov uvodnik pred kratkim rekel nekaj podobnega - podpis na tisto trditev). Na nacin, ki je verjetno norost v tvoji glavi, ampak jebes to. Metal!

Bandov, ki jih imam rad, in ki jih bom nekako srecal, je pa ziher se mnogo (mnogo jih je ze bilo) in kako lepo je vec kot (ce vzamemo to za iztocnico) 20 let po prvem srecanju s forumom dozivet nekaj takega, kar ti zabije vrednote (pa tudi ce za en vecer) nazaj na tisto, kar si naivno verjel pri 15ih, ko so ti prisle v roke kake zanivime kompilacije. Ce bi vec ljudi bilo na taki terapiji kot je mene trofnilo dns zvecer, bi bil svet normalnejsi, tuki slutim nek zanimiv paradoks za katerega nimam kapacitet da bi o njem zdaj tle razglabljal.

Edited by rožica - 13 minutes ago at 00:49