Knjige 2: Judgement Day

Zaključil z Death of the grass (tudi No blades of grass).

Prvi del knjige mi je bil precej kul, kjer se dosti zgoščeno stvari zapletejo, predvsem kako so se države organizirale ko je začelo hrane zmanjkovati. Drugi del knjige je vezan strogo na angleško podeželje, in skupino ljudi, ki beži pred lakoto in potencialnim vojaškim uničenjem Londona in ostalih velemest. Drama odnosov, manj geopolitike. 

Ok-ish.

Nadaljujem z Name of the rose

Danes mi je končno uspelo prebrati knjigo 'One Soldiers War in Chechnya' od Arkady Babchenka.
https://www.goodreads.com/book/show/6578320-one-soldier-s-war-in-chechnya
Nekdo mi jo je priporočil, ko sem mu omenil, da mi je bila blazno všeč knjiga The Things they Carried od Tim O'Brien-a.
Hmmmmmm. Ne bom pisal svojega mnenja o knjigi in bom samo nalepil en odlomek, ki po mojem odlično nariše atmosfero, ki jo generira pisanje v njej.

Yesterday I murdered a girl. I suddenly felt sick. And there was nothing I could do about it: there was nowhere to go and beg forgiveness. I had murdered them and it was irrevocable. Now I would be a child killer my whole life, and I’d have to live with this. Eat, drink, raise children, be happy and sad, laugh and cry, be ill, love. And... And kiss Olga. Touch this pure, radiant creation with hands that have murdered. Touch her face, eyes, lips, breast, so tender and vulnerable, and leave greasy traces of death on her clear skin. These hands, these damned hands! I should cut them off and discard them - I will never get them clean now. I stuck my hands between my knees and started to rub them on my trouser legs. I understood that this was psychosis, madness, but I couldn’t help it. It seemed my hands had become sticky, like when you’ve eaten food in a dirty cafe in the sun. Murder had stuck to them, the vilest kind of murder, and I couldn’t get it off. I didn’t even notice when we arrived back at the battalion. I don’t know how I got to my tent and sat down next to the stove. I only came to my senses when Oleg handed me a mess tin with porridge: ‘Here you are, eat this; we saved it for you.’ ‘Thanks.’ I took the tin and absently started to wolf down the cold porridge. Then I stopped. ‘Remember how the Chechens hit us by Alkhan-Yurt yesterday? You know what... it turns out we killed a girl when we fired back. An eight-year-old girl and her grandfather.’ ‘It happens. Don’t think about it, it’ll pass. If you’re going to put yourself through the mangle every time it happens, you’ll go out of your mind. People here kill and get killed. They kill us, we kill them. I’ve killed too. It’s just war. Our own lives aren’t worth a thing here, let alone someone else’s. Don’t think about it, at least not until you get home. Right now you’re still too close to her. She’s dead and you’re alive, but you’re both still rotting in one place - only she’s below ground and you’re above it. And the difference between you may only be one day.’

Poli wrote: Film je tut na nivoju. Uživaj! :)

Malo listal po posebni izdaji mladine - čarovnice. In si spet zaželel, da bi lahko bral knjigo Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah iz katere ta zadeva bogato zajema. Bi šel sigurno še enkrat skozi, če mi je ne bi ena baraba spizdila, ko sem posodil. 

Edited by devlin - 04.Jun.2022 at 22:00

Jaz sem si nekaj slike o Putinu ustvaril skozi delo šahovskega mojstra Kasparova, poleg dokujev in potez, ki jih vleče. Naslov knjige ki je tudi prevedena v slovenščino je Zima prihaja: Zakaj je treba ustaviti Vladimirja Putina in sovražnike svobodnega sveta.

polopoklip wrote: Če bi kdo rad šel še globje skozi to weird ukrajinsko zajčjo luknjo. Timothy Snyder - The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America https://www.goodreads.com/book/show/36217163-the-road-to-unfreedom https://en.wikipedia.org/wiki/The_Road_to_Unfreedom

Ni ravno knjiga, je pa luštno pol urno branje domačega pisatelja Davorina Lenka:

Ta je luštna ja. Kako opisuje te zaporniško čik ekonomijo :) 

No ja,  tale Be water se je bral bolj kot običen self help guide, z nekaj izseki in primeri iz Bruce Leejevega življenja.. 

Empty cup in ostale njegove prispodobe. 
Zanimivo mi je blo sicer slišat kako se je imel pun kurc rasizma in podobnega sranja tako v Hong kongu kot v USA.. tam je bil premal kitajec (nekaj belske primeri), v USA pa preveč orientalc. Si je mogu fajn izborit zase in za vse, ki so prišli za njim svojo pozicijo v Holywoodu. Hkrati je nagarbal tradicionalne kung-fujce in začel svojo zadevo. Totalno se je spičil z svojim folkom, ki niso želeli teh veščin delit z ostalim svetom. 

Kr nobl člouk. 

Poslušal Your careere in animation - David B. Levy

Pretežno se vrti okoli ameriške scene in teh animation hubov kot so Cartoon network, Cartoon Pizza.
Ker mi je to najljubši hobi sm se poskuašl malo informirat kako  zgleda biznis scena in se mi zdi, da je ena najtežjih... rabiš precej samodiscipline in sfurat sezone z 12-14 urnimi delavniki. 
Govori tudi o tem kako je animacijska scena majhna in kako si pustit vsa vrata vedno odprta, kako reševat spore, vlogo odvetnikov v animacijski sceni, kako budget furat in kako se mrežit. 

Tu je zelo ekspliciten da morajo introvertirani ljudje zlest iz svojega kokona. Zanimivo branje. 

polulupoklop, ti bi lahko pisal teaserje za knjige :) <3

Poslušal James Clear - Atomic Habits

Ena luštna knjiga o vrednosti nabranega rezultata inkrementalnega napredka. O tem kako vzpostaviti navade, ki trajajo in z njimi dosegati "delayed gratification". Kr uredu, ker je precej praktična. 
Recimo, če želiš navado skinit, si jo otežiš - če preveč časa zabiješ na igralni konzoli.. zvij kable vsakič, ko končaš, in konzolo pospravi v omaro. 

Če želiš več brati si knjigo puščaj na postelji.. tako da jo nujno zagrabiš, ko se odpraviš spat. Ko jo imaš že v rokah, pa mimogrede še kresneš par strani. 

No, sigurno gre globlje od tega in podkrepi trditve z razlagami iz biologije in neurokemije. Polna je tudi primerov kako so se nekatera obskurna športna moštva prebila v ospredje ob menjavi trenerja, izpostavlja kako so tisti 1% razlike na posamičnih enotah (menjava olja za podmazovanje  zobnikov, menjava tkanine dresov etc..) zbrane skupaj poskrbele za odločilne rezultate.

Zdej pa... pravo branje, ne audiobook.. no ja.. na e-bralniku :) 

Res nism bralec, zadnje knjige, da sm jih z užitkom prebral so ble Drejček in trije marsovčki/ Vid Pečjak in pa Košarkar naj bo!/ Primož Suhodolčan. 
Sicer nikdar nisem užival v procesu, nisem doživljal česa takega, kot prikazuje tale ilustracija:



Nisem poštekal ugodja, ki ga ljudje doživljajo ob šelestenju stokrat preprijetih listov iz knjižnice in vonju tega papirja prepojenega z olji kože tisočerih prstov. Sem vedno bolj užival ob radijskih igrah, ob tem, da mi knjigo bere nekdo drug...

Pa me je v Branje potegnila vez prijateljevanja iz prejšnjega življenja (osnovna šola, taborniki), kjer sem bil nekako bestič z Jasminom Frelihom... in ker audio izdaj ni, sem odprašil Kobo bralnik, ki sem ga za rojstni dan nabavil izbranki.. pa ji manjkajo tisti občutki listanja.. ok, da ni bil čist beden nakup sem prek Pocket aplikacije že nekaj časa gor pošiljal Paranoid reportaže in jih tam prebiral. 

No, zdej pa sem vzpostavil jutranji ritual, predvsem zaradi tega, ker se sicer takoj zjutraj usedem za ekran. 

Torej, kofe, balkon, bralnik, pa kkšne Sunno na active noise cancelation slušalke, da me ne zmotijo smetarji in podobni koristni jutranji hrupneži. 

In morm rečt da je supr.. po ritualu sem bolj pozoren, bolj zbujen, napojen z eno svežo energijo, ki jo čez dan spet izgubim v prečesavanju kode. Mislm da začenjam čutit to bralsko strast. 


Zdej pa h knjigi. 

Jasmin Frelih - Piksli:
https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/jasmin-b-frelih-piksli/596406
https://www.delo.si/kultura/knjiga/ocenjujemo-jasmin-b-frelih-piksli/

Knjiga je razdeljena na 9 poglavij oz ločenih zgodb, nekatere od njih se nekolk stikajo, pojavijo se isti karakterji etc...

Po branju teh malo manj kot 300 strani s težavo strnem zakaj se gre. Prvič zato, ker je precej zahtevno branje... zgodbe so povedane skozi tok misli teh karakterjev, ki že tako na raznoranje načine ranjeni v preteklosti gazijo čez posebno zmedeno obdobje svojega življenja. 
In ta tok misli se izraža v zelo dolgih stavkih. Od pike do pike hitro nanese čez pol strani teksta. 
Tako da sem bral precej počasi, se vračal nekaj vrstic višje, da sem razumel, kako so povedi med seboj povezane. V povprečju sem bral 2-3x počasneje kot mi je Kobo javljal, da je do konca poglavja. 

Kakorkoli. Jezik je bogat s primerami, ki gredo skoraj do meje posiljenosti, v večini pa so kar sočne. 
Zgodbe so dobre, ampak zmedene, kot karakterji sami. Veliko opisanega na koncu obvisu v zraku, brez zaključene formiranosti. Taki pa so tudi zaključki poglavij, kar sm na žalost doživljal kot razočaranje. 



Priporočam, če ne zaradi samega teksta, zato, da še kdo od izkušenejših bralcev prečita in se mal pomenimo, kako zahtevno branje se vam je tole zdelo. 

frogstomp wrote: No, zdej pa sem vzpostavil jutranji ritual, predvsem zaradi tega, ker se sicer takoj zjutraj usedem za ekran.  Torej, kofe, balkon, bralnik, pa kkšne Sunno na active noise cancelation slušalke, da me ne zmotijo smetarji in podobni koristni jutranji hrupneži.  In morm rečt da je supr.. po ritualu sem bolj pozoren, bolj zbujen, napojen z eno svežo energijo, ki jo čez dan spet izgubim v prečesavanju kode. Mislm da začenjam čutit to bralsko strast.

Ti je uspelo ta jutranji ritual spremenit v vsakodnevno rutino?

frogstomp wrote: Je ja, hvala za skrb :D

/me jelly.

To rutino poskušam sam že tretje leto neuspešno spremenit v meso.
Upam, da se bodo tvoji prispevki nadaljevali v tej diskusiji , ker jih je vedno zanimivo brati.

Drugače se bom pa jaz letos poskušal posvetit slovenskim pisateljem, da se malo poigram z idejami kot so narodna identiteta, rodna gruda in domoljubje, ter da si ustvarim neko objektivno stališče do naše precej zapletene polpretekle zgodovine.
Je kdo šel skozi to zajčjo luknjo?

Sedaj prebiram Nekropolo od Borisa Pahorja. Hmmmm. Če primerjam okoliščine, v katerih se je izoblikovala moja hojladri osebnost in okoliščine v katerih se je kot osebnost sestavil Boris Pahor, se ne morem znebiti občutka, da so težki/negotovi časi resnično proizvajali boljše ljudi.
To, da premorem toliko arogance, da se drznem primerjati z tem pisateljem, potrjuje to idejo.

polopoklip wrote: frogstomp wrote: Je ja, hvala za skrb :D  /me jelly. To rutino poskušam sam že tretje leto neuspešno spremenit v meso. Upam, da se bodo tvoji prispevki nadaljevali v tej diskusiji , ker jih je vedno zanimivo brati. Drugače se bom pa jaz letos poskušal posvetit slovenskim pisateljem, da se malo poigram z idejami kot so narodna identiteta, rodna gruda in domoljubje, ter da si ustvarim neko objektivno stališče do naše precej zapletene polpretekle zgodovine. Je kdo šel skozi to zajčjo luknjo? Sedaj prebiram Nekropolo od Borisa Pahorja. Hmmmm. Če primerjam okoliščine, v katerih se je izoblikovala moja hojladri osebnost in okoliščine v katerih se je kot osebnost sestavil Boris Pahor, se ne morem znebiti občutka, da so težki/negotovi časi resnično proizvajali boljše ljudi. To, da premorem toliko arogance, da se drznem primerjati z tem pisateljem, potrjuje to idejo.

Sem na bralnik naložil Nekropolo po tem zapisu danes zjutraj, ko sem odložil Košarka naj bo od Primoža Suhodolčana. 

Spomnim se, da mi je bla ta knjiga fajn ko sm bil mulc, in pol  sem za nekih 15 let nehal brat. Predvsem sem jo dvignil za to, da sem imel nekaj za primerjat z Jasminovimi teksti, da sem videl, če se čez vse slovenske tekste s tako težavo prebijam.

No tale je z lahkoto padla skozi, je pa naporno iz drugih vidikov z odraslimi očmi brat tekst namenjen osnovnošolcem. Vseeno se mi zdi, da mi angleški teksti bolj letijo. Bom videl kaj mi Nekropola naredi. 
Zaenkrat se je lotevam zelo deviško. Priznam da ta trenutek o Borisu Pahorju nebi znal treh stavkov povedat.

devlin wrote: Morda si prebereš Ukano Toneta Svetine. Se zna zgoditi da ti bo všeč. Zgodba je romanizirana, a gre po resničnih dogodkih. V glavnem o delovanju Prešernove brigade in jurišnega bataljona, katerih član je bil. Prvi je tudi imel jajca, da je napisal, da so ujete domobrance, ki so jih vrnili Angleži kar pobili (sicer sam pri tem ni sodeloval). Posebej všeč mi je, da lahko hodim po krajih, kjer se je to dogajalo in raziskujem koliko resnice je na čem in da je tudi kontra stran prikazana človeško. Sploh lik nemškega kontraobveščevalnega SS majorja Wolfa rula in je v bistvu najzanimivejša oseba v knjigi. Ena glavnih (anti)junakinj, gostilničarka Doris, pa je bila recimo rojena par vasi stran od moje domačije,....

Hvala za priporočilo! Sliši se blazno zanimivo!
Si med svojim raziskovanjem teh dogodkov opazil kakšna odstopanja med resničnostjo in pisanjem v teh knjigah?
Se mogoče kje dobi te knjige v digitalni obliki (epub,mobi,pdf)?

Na bolhi sem opazil, da se prodaja kar nekaj teh zbirk (4 knjige debeline opeke) za dokaj ugodne cene. Verjetno bo treba ugriznit v to kislo jabolko.

Se tudi sam priporočam, oz. bi si želel da postane standard komuniciranja, da čtivu, ki ga opisujete priložite povezavo do nabave dotičnih knjig, e-knjig, ali zvočnih knjig... ali pa kar direkt download.

Nekropolo sem zdej na strani 100/251 in sem jo v pdf obliki našel http://www.cloverleaf-mall.com/knjige/nekropola_pahor.pdf.

Epub se sicer bralnikom lepše prilega, ker v pdf je črka že krivulja, kar pomeni, da se ne da več prilagajat tipa in velikosti črk. Nekateri pdfji tudi bolje drugi slabše zaživijo na teh napravah, tale Nekropola je kr ok.


Vsebino knjige pokomentiram na koncu,  zaenkrat pa jo ocenjujem kot jezikovno kar zahtevno branje, sicer pa precej slikovito opisano (recimo ko tam vozijo presušene mrliče ali skoraj mrliče v samokolnici mu izgledajo kot ptičji goliči, pozorno opiše fiziko binglanja udov). 

Nekolk me spominja na Victor Frankl - Man's Search for Meaning.. čeprav o samem pomenu do strani 100 ni še kaj dosti, je bolj opis občutij in dogajanj. 

Vzporedno sem na isti bralnik za popoldansko branje naložil The C Programming Language. 2nd Edition - Brian Kernighan, Dennis Ritchie epub


Po nekih 10 letih aktivnega kariernega programiranja sem začutil, da mi kljub vsemu manjka faks izobrazba, tista leta sem pač poklonil rokenrolu. 

Pa imam vseeno programiranje rad, dodal sem par funkcionalnosti v Blender ampak ker je C precej drugačen jezik od teh, ki jih uporabljam sem se naveličal spotikat ob to, da ga ne govorim tekoče.. In sem zdaj nekje na 30/455 strani. 

Knjiga sicer temelji na reševanju primerov, ampak mi kar potegne tudi spremni tekst. 

frogstomp wrote: Se tudi sam priporočam, oz. bi si želel da postane standard komuniciranja, da čtivu, ki ga opisujete priložite povezavo do nabave dotičnih knjig, e-knjig, ali zvočnih knjig... ali pa kar direkt download.

Ali mogoče kdo ve ali obstaja na internetu kakšen zlovešč prostor, kjer se 'dobi' tudi novejše slovenske eknjige za ljudi moje baže, ki smo preveč lumpenproletarijat, da bi plačali 15+ evrov za eknjigo?

polopoklip wrote: frogstomp wrote: Se tudi sam priporočam, oz. bi si želel da postane standard komuniciranja, da čtivu, ki ga opisujete priložite povezavo do nabave dotičnih knjig, e-knjig, ali zvočnih knjig... ali pa kar direkt download. Ali mogoče kdo ve ali obstaja na internetu kakšen zlovešč prostor, kjer se 'dobi' tudi novejše slovenske eknjige za ljudi moje baže, ki smo preveč lumpenproletarijat, da bi plačali 15+ evrov za eknjigo?

O tej knjigi sem slišal toliko da bi morala biti must moji leni riti pa sem kot sem že omenil zarostal pri branju. Se priporočam tudi za tvoj obširen raport.

Edited by devlin - 25.Jan.2023 at 15:25

grafin wrote: btw. vladimir kavčič tudi zelo zanimiv avtor za psihološko analizo človeka v vojni in pogosto vsak toliko, če ne celo bolj frustrirajoč čas v povojni dobi..

Hvala za priporočilo! Prvič slišim za tega pisatelja. Vladimir Kavčič WIKI
Mogoče lahko še napišeš katero njegovo knjigo se najbolj splača vzeti v roke?

grafin & devlin: na wikipediji sem prebiral življenjepisa Vladimirja Kavčiča in Toneta Svetine, kjer piše da sta delovala v prejšnjem režimu, kjer sta bila 'pomembna funkcionarja', kar daje kar malo zlovešč prizvok celotni stvari za slehernika kot sem jaz,
ki poskuša (pre)živeti te novodobne slovenske kapitalistične sanje. Je po vajinem mnjenju to pisanje preživelo test časa in ali mora biti neopredeljen bralec pri branju še posebej pozoren na kakšno stvar?