Hm, samo tri ure traja če ti jo nekdo prebere, upam da je cela. Pa glas mi gre na qrac. Ne, bom kar vztrajal pri fizični obliki. 

Edited by devlin - 27.Feb.2023 at 18:22

Zvočno knjigo Down and Out in Paris and London  sem si poslušal še 1x od začetka, zbrano, budno. 
Zelo priporočam!
Predvsem zaradi Orwellove mojstrske retorike. Z največjim navdušenjem sem z njim nekih 8 ur spoznaval življenje revežev, sprva v Parisu, nato v Londonu. 

Prilagam en odlomek, ki se mi je fajn zapekel v spomin:


"

For when you are approaching poverty, you make one discovery which outweighs all of the others ... the fact that it annihilates the future. Within certain limits, it is actually true that the less money you have the less you worry.

When you have a hundred francs in the world you are liable to the most craven panics. When you have three francs left, you are quite indifferent ... you are bored but you are not afraid. You think vaguely "I shall be starving in a day or two- shocking, isn't it?" And then the mind wanders to other topics. A bread and margarine diet does, to some extent, provide its own anodyne.”

"

frogstomp wrote: ”For when you are approaching poverty, you make one discovery which outweighs all of the others ... the fact that it annihilates the future. Within certain limits, it is actually true that the less money you have the less you worry. When you have a hundred francs in the world you are liable to the most craven panics. When you have three francs left, you are quite indifferent ... you are bored but you are not afraid. You think vaguely "I shall be starving in a day or two- shocking, isn't it?" And then the mind wanders to other topics. A bread and margarine diet does, to some extent, provide its own anodyne.

Si predstavljam, da v naši družbi živita dve vrsti slehernikov, ki bi jih ta odlomek pritegnil iz čisto nasprotnih razlogov in katerih pogled na svet je v konfliktu že od začetka časa. V katero grupo spadaš ti?

Danes zjutraj odložil Orwellovo Živalsko farmo v izvornem jeziku. Sej sm že gledal risanko, ampak sem kr zafenil pisano besedo. Tako da zgodbo sem poznal, nobenih presenečenj tu in spet, Orwellov jezik je tako slikovit, da se risanka kar sama riše v glavi, v kolikor ni že povzročena od prej ogledane animacije. 

Luštna reč. 
Naslednje bom nataknil na oči kej od Mihe Šaleharja, mi je vzbudil zanimanje z nedavnim žalostno propadlim projektom MTB stez v Robidišču. 


Vzporedno na slušalkah teče 5. knjiga iz serije Earth's children

Tole je trenutno najbolj prodajana knjiga v Sloveniji. Vem da sem jo zalepil že v eno drugo debato 

Edited by devlin - 05.Apr.2023 at 18:49

Končal 5/6 700+ stransko knjigo serije Earth's children, The shelter of stones, kar v audiobook ediciji znese nekih 30 ur poslušanja. 

Zelo ponavljajoče. Treba je razumet v kontekstu. Knjige so izhajale v razponu 30 let in med 4. in 5 knjigo je bilo 13 let. Zato se mnogokrat ponovijo/obnovijo pretekle dogodivščine. Ampak res že neokusno prevečkrat. Praktično vsakič, ko se sreča glavna oseba z drugimi jim pove isto reč. Nasplošno po prvih dveh knjigah zgodba začne  drset navzdol. 

Pri peti gredo pa stvari v napačno smer, skos več je te medosebne drame, po drugi strani pa se dogaja neko nabiranje konflikta med kromanjonci in neandertalci, pa potem sploh ne pride do zapleta.

V literaturi/filmu obstaja reklo:

"If in the first act you have hung a pistol on the wall, then in the following one it should be fired. Otherwise don't put it there."

In žal tu to sploh ne drži.
Kot berem reviewe se zelo odsvetuje načet zadnjo knjigo. 

Medtem vzporedno mi Foucaultov Madness and Civilization deluje kar uredu.

Par prečitkov zadnjih 2 tednov:

Michel Foucault - Madness and Civilization

O razvoju tretmajev norcev od srednejga veka dalje. 
Začne se zanimivo.. v srednjem veku so imeli dosti dela z gobavci, z ladjam so jih vozil stran. in gradili velike hale, kamor so jih strpali v izolacijo. No, pa so gobavost izkoreninili... in nadaljevali isto prakso z norimi ljudmi. 

Skozi renesanso do moderne dobe se je pomen norosti spremenil in tudi zdravljenje. Eden izmed pogostih načinov je bilo ohlajanje, oz. uporaba ledene vode in drugih metod šoka, ki so momentalno lahko izbile trapanje. Zanimivo je tudi pred medicinsko pojmovanje in razlaganje fizičnega aspekta, kot je zakrčenost živčevja etc. Napisano je na prijetno humoren način, čeprav proti koncu knjiga postane bolj tehnična. 

Ne vem če bi priporočil večini, konc koncev je vseeno težko filozofsko branje, kjer je treba večkrat čez eno stran, da razumeš prbližno zakaj gre. 

Prebral sem jo na e-bralniku v angleščini in si moral pogosto pomagati z vgrajenim slovarjem. Tako da je tudi iz tega vidika knjiga zanimiva za raztezanje besednjaka.

Na slušalkah se mi je odvrtela https://en.wikipedia.org/wiki/Inventing_the_Future:_Postcapitalism_and_a_World_Without_Work

Knjiga se že na začetku deklarira kot čtivo, ki ga ne gre jemati kot navodilo, ker nima odgovorov na vse, se pa rada postavlja v arsenal literature, ki služi kot gradnik v razmisleku ekononomske realnosti naše prihodnosti, kjer bo velik del dela, kot ga poznamo odnesla avtomatizacija. Izdana je bila 2015, in se prileže temu času, kjer že vidimo kako AI kosi po delih življenja, za katere smo mislil, da mašina tam nima kaj počet, recimo umetnost.. kjer ti mašina zdaj naštanca desetine unikatov v nekaj sekundah, za kar bi prej umetnik potreboval kakšn teden.

Začne se z analizo, kako je cel svet pristal na neoliberalno uredbo ekonomskih relacij. Kako je literatura začela prodirat v širšo zavest, kako so se na ta način zasovražili sindikati etc.. Vse to služi za razumevanje koliko dela ima politična levica, da postavi novo alternativo. Ker occupy walstreet in podobna grassroot gibanja so prikazala eno veliko pomankljivost. Levica je samo proti.. ko so protestnike vprašali kakšne so zahteve.. jih nis(m)o znali artikulirati. Beseda nato teče o sami organizaciji političnih gibanj in o tem, kako bo slogan pravica do dela, ki je bil na transperentih prejšnje stoletje... moral zdaj postati pravica do ne dela. Napeljuje na uvedbo univerzalnega temeljnjega dohodka. 

Glede na zadnjih nekaj zapisov na fb steni ministra Meseca, ugibam, da bere takšne knjige. Ker je knjiga, ki sem jo čital ponatis, oz. kasnejša izdaja ji je dodan segment, ki naslovi nekatere kritike.

Po tej kombinaciji sem pograbil nekaj lažjega in sem na dobri polovici Miha Šalehar - Duh česa?, zbirke kolumn, izdanih tam okoli 2015. Bežno sem imel v spominu, da sem kakšno prečital, pa se mi je vzdignil interes po tem ko so mu lokalci zaprli MTB center... in sem v komentarjih prebiral da mu je prav, ker je toliko časa udrihal po Slovencih, podeželju etc..

Par prečitkovtega meseca:

Miha Šalehar - Duh česa, serija kolumn, ki so nastajale v drugi polovici prejšnjega desetletja.
Uredu sproščeno branje, dovolj jezikovno namazano, da je zanimivo. Opazovanje družbe, sebe etc. 
________________________________
Sem kar nadaljeval z novejšo knjigo  istega avtorja: Pustolovec zmote - priročnik za razumevanje priletnega alfa samca

O lastnem življenju in refleksiji na prelomu v statistično drugo polovico namenjenih let. Začne z grozo, ki jo je ugledal v ogledalu, ko je lezel iz banje. Pravi, da si zamišlja, da Dimitrij Rupel zgleda tako pod obleko. Sem šel pretežno strinjajoče skozi vsebino in nato knjigo podaril kolegu v branje. Sprošeno, humorno.
_____________________
Nadaljeval sem prav tako s slovenskim avtorjem Primož Mlačnik: Otok psov.

Malo ozadja: letošnji dopust sempreživel v Las Palmasu, na kanarcih, kjer se tudi dogaja dotična zgodba. 
Dobil sem jo v roke od kolegice, ki je globoko zarinila v akademsko pot.

Knjiga je sicer neke vrste detektivka, kjer naj bi iz pričevanj pol ducata oseb nekako ugotovil povezanost med njimi, razmerja, kdo je kriv etc.. Neko bombo je na univerzi razneslo. Ampak v ozadju je knjiga nekako kritika akademske sfere in odnosov tam, pa radikalizacije, ki jo povzroči sprega vsebine humanističnih ved in življenja teh mladih raziskovalcev, ki ugotavljajo v kakšnem čudnem suženjskem odnosu so z vzpostavljenimi akademiki.. te zgodbe vsake toliko navržejo kakšno afero, ki je ponavadi spolne narave. 

Slog ok, vsebina tako tako, ne bi je ravno na vse pretege priporočeval. Nekolk je resonirala z mano predvsem zaradi opisa teh pokrajin in mesta, v katerem sem preživel dober teden. Prečital sem jo skoraj v celoti na dolgi poti z busom v Suttgart in nazaj (13 ur, z zastoji 0_o).. malo zmačkan, tako da ne jamčim, da sem jo užil v popolni zbranosti.

O knjigi na rtv in na radiu študent

Edited by frogstomp - 29.May.2023 at 13:44