Občasno čekiram nove bende s tega NWOTHM kanala (zgornje objavljeno zveni kar fajn), ampak ponavadi so al slabi al pa vsaj ful neizvirni. Se pa vsake tolko najde tudi kej res dobrega. S tem tipom ki ima ta kanal smo se vidli letos aprila na KIT, lih na zajtrku v prenočišču, je faca.

Tile so pritegnli mojo pozornost pred kratkim - Gothic Stone. Italjani sicer, z začetki že v začetku 90-ih, kar se jim tudi pozna - zadeva zveni prou dobro:

Ne vem od koga sm pred kratkim gledal intervju, ma mislim da od Jeff Watersa, v glavnem je pravu kako je dosti težje danes za nov bend da se uveljavi kot v 80s/90s. Poplava vseh mogočih smeti in je težko dobit pozornost. In muzika razvrednotena zaradi totalne dostopnosti. Posledica je u kurcu produkcija/zvok na novih platah (tudi od velikih bendov, ker vedo da itak ne bodo prodali dosti). Enostavno ti nek nov bend ne bo pomenu kot neki kar si (kot mulc) poslušal na vse pretega na CD-ju, kaseti, vinilu... Tako da svaka čast tistim redkim ki se trudijo in vlagajo v dobro opremo in zvok. Pa kar je najpomembejše, da imajo dobre in unikatne ideje oz. komade.

gmajnar?

 

frogstomp in Fatur - teledva frišna komada od Omen sta zakon  Pa tale Grk, k zdj poje pr njih, ma res totalno hud vokal, k čist paše k Omen  Itak, da to ni ''Battle Cry'' drugi del, bi pa tedva komada že čist pasala na ''Warning Of Danger'' in ''The Curse'' plato. In tedva komada sta bolša kokr njihova 80's plata ''Escape To Nowhere'' 

SATANS TAINT - je solo projekt/bend od legende thrash metala, Bobby Gustafson-a, k je biw originalni kitarist od Overkill od 1982 do 1990 - on je krivec za vse te epske in udarne rife, k jih najdemo na kultnih thrash platah ''Feel The Fire'', ''Taking Over'', ''Under The Influence'' in ''The Years Of Decay'' od Overkill 

Tale ''Destruction Ritual'' je njegov drugi album pod imenom Satans Taint in gor se najdejo prow kvalitetni komadi kjer se meša un trademark Overkill-power-groove, doom-y žlehtnoba, ameriški heavy-power metal pridih, maw unga 90's groovy-thrasha pa še kj  Bobby ga še zmer žge na powhn 

  

omen od prejšnga leta, kr power

 

     

 

Crescent Shield sm kar dosti poslušal, tudi vidu v živo leta 2008 na Keep It True in se čudil zakaj se je pevec tako tresel med nastopom - mislu sm da je trema, zgleda da je bla bolezen, RIP. Bli so dobri v živo in na platah so res super, sploh prva je top. Vokal mi osebno ni neki ful všeč, je pa Michael Grant pel tudi pri Onward, kjer je na kitari ultra podcenjen kitarist Toby Knapp, ki ima zakon sound kitare in tudi vse 3 plate od Onward so dobre. Po omenjenem koncertu C.S. leta 2008 je Buti slikal Vaskota z basistko - in to brez fotoaparata (samo s prstom pomigal in reku škljoc-škljioc), ona pa nas je samo debelo gledala,  pijane budale.

Kurba, tale bend bo treba nujno kdaj v živo slišat in pa sevede dobit cel album! Aja, pa še to - hudo dobr ime benda in še boljši logo - ZAKON  

 

Ni za kaj, me veseli da ti je kul. Drži kar si zapisal o bendih, sicer sam ne gledam bend v detajle ampak bolj celostno zvočno sliko, pomembna mi je identiteta benda, da so samosvoji. Dandanes je ogromno klonov brez identitete, zato je tud ogromno bendov dolgočasnih in s podobno polikano produkcijo.

Prvi album ''Conviction'' iz 1987 je še bl v švabskih speed metal vodah z občasnimi skoki v tipičen agresiven švabski thrash ala Violent Force, Assassin in podobni. 

Drugi album/EP ''Experimental Errors'' iz 1988 je že zapustu speed metal in se vrgu v odtrgano dobr mix jeznga švabskega thrasha ala Kreator in mal bl tehničnga švabskega thrasha v stilu Mekong Delta. 

Tretji album ''Who Dominates Who?'' iz 1989 je prešaltu v še bl brutaln stil thrasha, a je še zmer nafilan z velik melodije. Čut se že večji vpliv Bay Area thrash bendov kot so Exodus, Forbidden, Testament in pa kanadskih Razor + njim domači Kreator in Destruction.

Četrti album ''Double Talk'' iz 1991 nadaljuje zgodbo iz prejšnjega albuma - to pomen oster in občasno dokaj tehničen thrash, ki je bil značilen za thrash bende na začetku 90ih. Se pa notr tud že pretihotapjo kšni bl groovy deli (ne mislm groovy v stilu nu-metala), a so vsen dost brutalni, da pašejo v kontekst.

V glavnem Accuser so bli fajn thrash bend do 1991 - mogoče so še zmer, ker še izdajajo plate, ampak sem slišu sam ene par komadov iz novejših plat pa mi niso kj preveč potegnl, bl so se mi zdel tak generičen thrash kot naši Negligence. Sj to v osnovi ni slaba muska ampak men moderna verzija Bay Area thrasha izpade preveč sterilno in prazno. 

Thrash scena je v 80ih in začetku 90ih izdala tok velik fenomenalnih albumov, da je skor vse kar je blo izdanga kasnej dost brezvezno in nima ta prave energije. Sevede se najde kšna redka izjema, k se ti zdi, da bi bla loh iz unga cajta ampak tega je tok mal, da skor ni omembe vredno. Thrash je pomoje edina zvrst metala, k se mi zdi, da je bla proizvod samo enga določenga časa (prbližn od 1983 do 1993) in se je ne da več obnovit, še manj pa posodobit, kokr se dogaja z drugimi zvrstmi metala. Thrash je sevede še zmer prisotn v metalu in tud ne bo nkol izginu, ker je itak postavu temelje za skor vse kar se dogaja v metalu zadnjih 35 let. Thrash rife in ritme se še zmer lahko sliš skor v vseh zvrsteh metala - ni pa več možno nardit klasičnega Bay Area-stila thrash benda/komada, ki ne bo izpadu generično al pa kot tribute klasikam. Itak je še zmer dost bendov, ki so od 90ih do dons izdali hude albume in se jih šteje tud med thrash, ampak ta njihov thrash je večinoma miks z drugimi zvrstmi metala in na ta način je thrash še zmer loh aktualen in zanimiv.

Tuki sevede govorim predvsem o Bay Area stilu thrasha, ki je vsen bil zmer daleč najbl vpliven in poznan po celem svetu. Sj so Švabi v sredin 80ih izuml svojo verzijo bl zlobnga in divjega thrasha ampak so tud oni vsi po vrst padl pod vpliv Bay Area bendov že tam okol leta 1987. Ta (glavna) oblika thrasha (Bay Area stil - ne samo geografsko gledano) se men zdi, da je verjetn edina zvrst metala, ki je bla časovno omejena na samo eno obdobje. Mogoče še kdaj pridejo taki časi, ko bo spet ta prava ''energija'' v zraku in bo spet možno delat navdihnjen 100% thrash metal. Te čisti thrash albumi iz starih cajtov imajo v seb tok velik energije, filinga, domišljije in pečat tistga časa, da te še po 30 al pa več letih od izdaje brez problema navdušijo in odpeljejo s sabo na audio-trip. Moderni poizkusi čistga thrasha so pa skor zmer generična izkušnja brez vsebine, podobn kokr veliki metal festivali po Evropi s svojimi praznimi/generičnimi metal bendi. 

  

 

Kasneje (od 2000 do 2009) so izdal še štiri albume z drugim pevcem in mal drugačnim stilom komadov - bl black/death metal mešanca ampak še zmer hudi albumi  

Pol se je pa vrnu originalni pevec (Conklin) in so od 2011 do 2015 izdal še tri albume - stil komadov se je spet približal prvemu albumu in zravn dodal še mal sodobnega ameriškega zlobnega doom/thrash/death/black rifanja in ritmov. Zanimiva in posebna kombinacijo stilov, ki se odlično meša med sabo - komadi so klasični ameriški power metal najvišjega ranga z dodatkom ekstra agresije za bolšo mero