MetalDays 2022

Uf... Že, ko sem prebiral predhodnike (in predhodnice)... Ja, res je, konec enega obdobja, kot da bi "mulca, ki je po 18-ih letih odrasel, ruknili ven na samostojno pot"

Ok, ne bom šel po dnevih, ampak na malce drugačen način.

Kljub vse abotam, ki so sledile organizatorjevim muham tekom zadnjih let (zaostrovanje pogojev, cene itd.), moram reči, da sem vsakič s kar dobršno mero vzhičenosti pričakoval "tisti" ponedeljek, ko sem se odfural do Tolmina. Z velikim veseljem sem ubral pot LJ-Š. Loka-Petrovo Brdo-Most na Soči-Tolmin, nazaj pa čez Idrijo. Tokrat pa tja in nazaj via Nova Gorica. Morda sem že star (haha) in se mi ne da več skozi ovinke. Ne vem. Morda pa zaradi dejstva, da je bilo letos zadnjič in sem bil že apriori malce togoten glede vsega tega jajcanja.

Vsako leto me je fascinirala narodnostna sestava, tudi zgodbe tega ali onega... Letošnje leto ni bilo izjema; "ujagal" sem Čilenca, ki je letel na Norveško ne en fest, pa potem "usput" podaljšal do Tolmina. Jaz, bik, sem ga že v sumljivem stanju seveda pozabil vprašati za podrobnosti (npr. kje je slišal za Tolmin itd.). Ok, gremo dalje. Tip iz sosednjega apartmaja je bil Nemec. Poleg njega še žena ter hčerka. Model je bil tu (s svojo tedanjo punco / sedanjo ženo) že menda leta 2006 (ali 2007?) v prav istem apartmaju kot letos, potem je imel malo festivalske pavze, nato pa jovo na novo. Model je presenetil predvsem s svojim "metropolitanstvom" (letalski inženir Lufthanse, ki govori malo norveško, estonsko, bolgarsko, italijansko, srbohrvaško in slovensko (ok, tu obvlada predvsem kletvice in kako nazdraviti, kar se je v danem trenutku zdelo povsem dovolj!), rusko in celo par besed japonsko). Zanimiv patron. Pravi, da povsod, kjer je bil, si je vsaj poskušal ogledati še kakšno zgodovinsko cvetko dotične države. Tako je z entuziazmom razlagal o Ptujskem in Ljubljanskem gradu, Zmajskem mostu, Emoni... Mislim, da je bil še posebej tretji večer zelo doživet in bogat (pod pokroviteljstvom gospodarja in njegovega konjeniškega meča iz 1. sv. vojne v kombinaciji s steklenico penine)... In tako naprej in tako nazaj...

Vem, zanemarjam glasbo, fuj me bodi!

Ponedeljkov šus v glavo z old skul DM v podobi Fleshcrawl me je dokončno potegnil iz žabarije v "Tmin". Slovenska jeza in Srd sta me dokončno zdramila in me postavila v položaj, kjer sem bil tudi sam razp....n, ampak zgolj glasbeno. Top zadeva. Moonspell lani in Moonspell letos? Roko na srce se ne znam opredeliti ne na eno ne na drugo stran. Konec koncev poznam samo Wolfheart plato (ki smo jo tedaj morali imeti vsi) in obakrat me je Alma Mater potešila do nezavesti

Italijanska parodija na kombinacijo "najmožačastih mož na eni ter najbolj pridnih princev na belih konjih na drugi strani" je med enim izmed vmesnih nagovorov postregla z najbolj črnim receptom letošnjega festivala (smoked salmon by Varg Vikernes: put salmon on a rock, then burn a church next to it). Kakorkoli že, čeravno je od princev prvo plato opeval sam Vrag Voland v Vražjih uricah (in je bila roko na srce v tistem času res "do jaja"), pa so po drugi strani tekom let izvedli dramo s pravicami, imeni (Rhapsody --> Rhapsody of Fire - od tod tudi ime tokratnih nastopajočih Nanowar of Steel), zatorej si najbrž zaslužijo teh par bodic pod rebra svojih sonarodnjakov.

Španski thrasherji Angelus Apatrida so poleg izjemne hvaležnosti pevca postregli s pravim šusom v glavo in z vmesnim streznjenjem pred nadaljevanjem večera. Ker tisto, kar je sledilo, "ni bilo od tega sveta"

SUFFO-fuckin-CATION!!! To je bil pa kar nastop tedna (subjektivna ocena, jasno). Malo smo se s parimi pogovarjal in nekako so se kresala mnenja, kaj je in kaj ni primerno na festivalu - predstavljat novo plato ali delat "best of"? No, mogoče gre na roko "Sufotom", da pred kratkim niso izdali nič novega, ampak vseeno, EJ! Taka setlista, da ti gate sname čez obute čižme!!! Parkrat, ko sem jih gledal, s Frankom ali brez, vedno je bila njihova "himna" (Liege of Inveracity) prihranjena vsaj za zadnjih par komadov, tokrat pa kar prvi komad v vlogi razbeljene zarjavele železne konice direkt v oko! Živi norci. Ko med drugim navržejo še Pierced from Within, Catatonio, hkrati pa mislim da večkrat spregledan "šlager" (interna fora med kolegi) Torn into Enthrallment... Kako končati tak best of nabor komadov? Jasno, s prekopavanjem pogrebnih ostankov (Infecting the Crypts). Suffocation je in bo institucija, pa čeprav brez nepogrešljivega Franka "the Tank" Mullena. Zelo pronicljivo opazko sta dala dva udeleženca s komentarjem, češ, vse lepo in prav, a vendar da naj bi pevec, katerikoli že, našel svoj izraz, ne da "kopira" FM (predvsem z gestikuliranjem v njegovi maniri). V vsej vzhičenosti z moje strani spregledan, a s kasnejšo "trezno" glavo precej tehten argument.

Chuck Billy!!!! Mater, Človek z veliko začetnico, ki bi mi lahko kot fotr bral kozje molitvice, ustvari na glavnem odru tako prezenco, da sploh ni besed. Pa Alexa Skolnicka bi rad vsaj enkrat v živo slišal z njegovim (jazz) triom. Ok, ta je bila neumestna

Za Britof, jaz, nepoučen, sem bil naknadno informiran s strani Paranoidovca, da to vsekakor niso iz okolice Kranja (jaz, bumbar, sem si mislil, da gre za igro besed, ampak ne, oni so Korošci!). Kakorkoli že, naredili so pravi kaos v moji glavi (kjer car je bobnar, pardon, vokalist, ups, oboje!!).

Kasnejši eventi so bili bolj za spoznavanje folka in ostalih postranskih dejavnosti, AMPAK! Sledili so Party Cannon, ki so mi, ne vem, na kak način, zvabili nasmešek od enega do drugega ušesa. Kaj so oni sčarali in pričarali, mi še ni jasno, ampak čaga je bila zajamčena! (če parafraziram enega drugega bolj znanega Paranoidovca)

Ponavadi sem se vsako leto udejstvoval kakih "visokogorskih" hecov in tudi tokrat je bilo tako. A vseeno ni šlo prek 2000 m (zgolj do dobrih 1600m visokega Matajurja, pod katerim sem na kmečkem turizmu razočaran izvedel, da imajo odprto zgolj ob sobotah in nedeljah oz. še najraje ob nedeljah, ker imajo svojih gostov dovolj. Drugič pokliči in se pozanimaj. Velja. Kao.)

Najbolj mi je žal, ker sem zamudil Siderean, ampak ni šlo, jebiga. Verjamem pa, da so izkoristili svoj čas in prostor. Vse to jim totalno privoščim tudi v prihodnje, upam, da tudi z mojo prezenco v živo (mislim v vlogi poslušalca, da se razumemo)

Decapitated brutalna klasika (poznana še iz ne tako davnega Laškega, ok, predkoronskega, ma vseglih), Incantation pa... Najprej taka težka artilerija, da si vesel, da je Soška fronta zgolj spomin, potem pa... Ups, vse pogosteje mešanje tempa mi ni šlo nekako v uho. Res je sicer, da sem izgubil nit tam na prelomu tisočletja, ampak v spominu imam bolj... kaj pa vem, un šus z začetka nastopa je imel neko iztečno karakteristiko...

SKYEYE

Ime, ki bo pomoje poznano tu in zdaj pa še precej širše. Ravno sem uletel na prizorišče po Dijaški, da sem ujel ta nastop. In bilo je kaj videti. Na odru in okoli njega. Na odru je kraljeval vokal (sem in tja, nagovarjanje folka...), izven odra pa prav zanimivo - folk, ki je prihajal po Dijaški, ni "podaljšal" do konca, temveč vedoželjno sekal bodoče krožišče in se ustavil na vrhu nasipa ter spremljal divjanje pevca ter ostalih pri zganjanju svojih vragolij na peklenskem odru. Peklenskem zato, ker je bil "ozaljšan" s "pozdravi" poletnega sonca. Vzemi, kakor se ti zdi.

Po precejšnjih in dolgotrajnih odisejadah gledam Panzerfaust. Najprej mi ni bilo čisto jasno, od kod vsi ti vokalni izleti. Ok, glavni je kul, ampak zraven podtalno prihaja nekaj zloveščega... Res je sicer, da sem bil v dotičnem momentu še na distanci (jebiga, kje pa pir talajo?!). No, pozneje sem se bil primoran pririniti v prve vrste, kjer sem imel kaj videti. Izza bobnov (kot kameleon zlit z ozadjem s pomočjo oprave in band logota) je do kitarista prilomastil dvometraš. Nazgul. Utelešenje zla. Neviđeno. Ampak v živo to doživeti, videti in slišati... Panzer-fakin-faust, ŠE!

Stallion pa pomoje še niso srečali Faturja - sori dotični, ker te vlačim po forumu

Ker po besedah soforumaša (ko maš full "fatur mode" - btw NAJJAĆI metalski termin) takrat odpovejo vse zavore. Saj ne, da so naredili totalni raztur na 2nd stageu (kot tokrat že dosti bandov  oz. skor vsi po vrsti), ampak meni je vseen nekaj manjkalo... Če bi dotičnega srečal, bi mu dal ravbarsko in hop na oder pa stage dive (čeprav to najverjetneje ne bi bilo izvedljivo zaradi distance, ma vseeno kak crowdsurf bi mu ne ušel). Res, tole je bil pa cel odf... in znova in znova do konca zadnjega komada. Klasičen heavy/speed direkt v žilo. Pasal je

P.S.: tekst sem pisal v več etapah in spregledal, da si tole gledal v živo, žal se nismo ujagal tak kot v Laškem

Že precej utrujen se priplazim do glavnega odra po "vseh mukah" (jbg, pivo in ono in tisto itd ponujeno je treba s hvaležnostjo sprejet), tam pa... a je žvečil tablete al Sumamed na kruh al kaj jaz vem, kaj, tip je ŽI-VAL. King is dead, long live the king zanj pač ne velja. King je še kako živ. To je to. Kaj je iz benda potegnil in še več iz samega sebe. Hudo ko hren, da se ti oči zarosijo. Še kulisa je na trenutke delovala zelo simbolično v smislu starega slogana Metalcampa (hell over paradise); danes in nikoli več (na istem mestu)...