25. obletnica Paranoida

Pero, z burekom si mi osrečil življenje

Pero wrote: Ej, še enkrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebi za pozitiven feedback! Prvi dan obletnice je bil top in verjamem, da bo dons tud super!

Bolijo lica in trebušne mišice. Nasmeh na smeh. En ščepec surrealnosti, kako se stara scena preplete z novo, tujci z domačimi, dvorana z dvorano.
Dva dneva hektičnosti, da zliješ vse koncerte, debate, pozdrave, pitja v en večerni kozarec. To so tisti plusi festivalov na katerih kampiraš - več časa za vse to. Po drugi strani pa en hud šprint skozi sceno in pod črto samo velik dobrih trenutkov.

Še par momentov:
Je kdo opazu nekega streamerja, ki se je sprehodu skozi celoten festival/dvorane? Menda s 15.000 gledalci. Editiram, če mi kolega da link pa ga napopam. (EDIT: https://kick.com/video/388e0ce0-a0f1-45bf-adab-c33a185ac8b0 timestamp: 8:54:56) Kr grozn vseskp.

Ljudje s tujine prov dajo hecen kontrast domačemu druženju. Po drugi strani pa se spet po dolgem času vidiš z njimi in je nekako zelo podobno kot vidt obraze tistih, ki so prilezli iz lukenj za ta event, četudi so bili včasih stalnica.

Ene par debat pred, med in po. Kam naprej? Mene vedno bolj vleče dol iz socialnih medijev. Obstaja tiste par stvari zaradi katerih se (še) ne da odlept: bandi pa messenger. Osebno zelo zelo gravitiram proti discordu, vsaj kar se "messengerja" tiče. Je tudi res lepa inkarnacija irca na nek način. Na forum me včasih potegne kliknit na kakšno zadevo, po sto letih spet kej napišem. Dejstvo je, da ni isto. Dejstvo je, da socialni mediji še kar rulajo. Ampak so (že) res tako sranje. Sama izguba časa in samo še 5% stvari je tistih, ki me realno zanimajo, za katere bi si želel da dobijo mojo pozornost, ne pa da jo vzemajo na silo.

Mlade generacije ne zahajajo na internetne strani/forume, stare generacije razvajene od socialnih medijev tut ne več. Vsi pa pridemo na 25 let Paranoida. Se pravi smo, obstajamo!
Pa nočem spet preveč pogrevat misli nastale iz frogijeve pobude po forum revivalu. Zgodovinska vrednost k jo je Šujo parkrat omenu definitivno drži. Ampak kaj ko se vedno manj zgodovine piše sem?

Vem, da s postavljanjem vprašanj in bore malo rešitvam ne delam nobenemu usluge. Želim si še več tega, ker mi je zaenkrat še kar toplo po vsem druženju in zavedanju, da obstaja nekej tako izjemnega že 25 let.
Vsa čast Paranoid, Paranoid ekipa, bandi, organizatorji. Čestitke za 25 pa na še več. Odzivi so res dokaz kaj vse je Paranoid naredu za metal sceno. Res upam, da je pot tega web-zina še dolga.

P.s.: Matos in metal-afterlife opis 10/10.

Edited by Nerthag - 18.Mar.2024 at 15:58

Welcome back, upam da ga boš redno uporabljala, whoever uvare :)

25 let Paranoida! Vsi ki ga poznamo že nekaj časa se tu nismo znašli po naključju ali ga dobili v obliki podturjenega predloga na spletu (takrat tega še ni bilo) - temveč smo ga našli. Nekateri po ustnem priporočilu, večina pa s spletnim brskanjem oz. iskanjem... Iskanjem česa?

Heavy Metal, vreden več kot vsako zlato, se kot oster nož zarije v ušesa in božanski zvok poči v lobanjo, kot bi ogromen asteroid razklal Zemljo in eksplodiral. Posledice povzročijo silovito suvanje glave v ritmu metalne apokalipse in veličasten občutek prevzame bistvo metalca. Mogočni urok ne popusti, vsaj dokler se komad ne konča - potem je na vrsti že naslednji, posnetek - ali celo izvedba v živo! Vedno hočemo še in pri večnem iskanju metalne mane nam Paranoid zvesto stoji on strani že četrt stoletja!

Prebiram ga od leta 2000, praktično vsak dan. Pred tem, tekom 90-ih, sem Metal spoznaval preko radijske oddaje (Težka kronika), revij (Dr. Musik), kaj malega preko TV, pa seveda po ustnem izročilu, z izmenjavanjem kaset in CD-jev ter na koncertih. Ampak očitno nisem bil edini, ki je potreboval še več. Prvi, največji in najboljši slovenski metalski spletni portal je z dnevnimi novicami, reportažami, galerijami, intervjuji, recenzijami, napovedniki in seveda z legendarnim forumom, široko odprl vrata v svet Metala metalnim glavam na Slovenskem.

Tudi dokumentarec presenečenja, objavljen ob 25. obletnici, je narejen na visokem nivoju - enako kot vsebina webzina že vsa leta. Lektorirani teksti v slovenskem jeziku so vse hvale vredni in prostovoljno delo pomeni da je vse narejeno iz pravega razloga – že samo zaradi tega branje nudi velik užitek. Pred kratkim sem recimo prebral par starih intervjujev, iz začetkov, in ugotovil da sem že pozabil kako zelo dobri so. Postavo so v tistem času sestavljali Pero, Čop, Ajda in Preško - ta ekipa je bila zame najpomembnejša saj je redno stregla kvalitetno metalsko čtivo, ki je bilo takrat težko dostopno, v slovenščini pa razen na Paranoidu sploh ni obstajalo. Ekipa ki Paranoid drži pokonci zdaj, v dobi ko so internetni forumi manj popularni kot Metal v 90s mainstreamu, je vseh pohval vredna že samo zaradi kljubovanja in ohranjanja zdaj že legendarne zapuščine. Novejšo sestavo sicer slabše poznam (na fotki kjer je ekipa petnajstih prepoznam samo Perota in Šujota, pa recimo bolj na videz še Dejana in Tino) - mogoče bi to spremenil še kakšen Paranoid Open Air? Samo namigujem. :) Upam da bo ekipa še dolga leta nadaljevala z delom na visokem nivoju in da se zaveda da je njihovo delo cenjeno, čeprav smo na Paranoid že tako navajeni da ga imamo včasih za samoumevnega.

Velik dobrodelni festival ob obletnici, organiziran na kar treh prizoriščih tekom dveh dni, ste s superlativi opisali že vsi pred mano, tako da lahko povzamem samo še s tremi besedami – eksplozija metalske nostalgije. Na Metelkovi sem srečal ogromno poznanih, nekatere tudi prvič po 20 letih. Vzdušje je bilo vrhunsko, debate zanimive, pijače dovolj in preveč... Pogledal sem samo en nastop, Root A' Balluta reunion, in užival najmanj tako kot takrat ko so igrali pred več kot 20 leti. Pred in pokoncertne debate so obudile raznorazne spomine s tistih časov, od RA'B spletne strani ki je imela rubriko »smešne besede« (kar kaže na unikatnost spletnih strani bendov v tistem času – takrat jih ni oblikovala šablona t.i. socialnih omrežij), do metal večerov 20 let nazaj v Kopru ko sem kot DJ vrtel CD-je v baru na Markovcu (enkrat sem moral po koncu večera na eni rami nosit alkoholno obnemoglega prijatelja, pod drugo ramo pa veliko škatlo original CD-jev in ko smo prišli do stopnic sem ugotovil da oboje ne bo moglo z mano dol, tako da sem moral nekaj spustit po stopnicah – in to zagotovo niso bili moji Metal CD-ji). :D Zabavne debate podobnega kalibra s starimi prijatelji so se vrstile ena za drugo, vse dokler se nismo počasi spokali domov...

Ali lahko zdaj pričakujemo še vrnitev festivala Metal Mania Open Air, kjer bomo vsi skupaj umrli v Komnu tekom magičnega vikenda - in v nedeljo zjutraj iz prešvicanih šotorov in pokozlanih grmov ponovno vstali od mrtvih v metalski slavi? To bomo še videli, za konec pa samo še ena velika hvala vsem ki ste sodelovali in sodelujete pri Paranoidu! Dejansko verjamem da se bomo srečali tudi na 50. obletnici. ĐĐĐ!!!

Reportaža prvega dne: https://www.paranoid.si/reportaze/25-let-paranoida-dobrodelni-festival-ob-obletnici-1--dan

Reportaža drugega dne: https://paranoid.si/reportaze/25-let-paranoida-dobrodelni-festival-ob-obletnici-2--dan

Galerija prvega dne: https://www.paranoid.si/galerije/25-let-paranoida-dobrodelni-festival-ob-obletnici-1-dan

Zahvaljujem se urednistvu za podarjeno skodelico. Bom poskusila priti na naslednjo oblednico. Kar redno spremljam Paranoid, tako da bom na tekocem.